Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (7.526-7.550)
- dežêlnostanóvski -a -o prid. (ē-ọ̄) nanašajoč se na deželne stanove: deželnostanovski odbor / deželnostanovske posesti ♪
- dežêlnozbórski -a -o prid. (ē-ọ̑) nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve ♪
- dežêlski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski ♪
- dežemér -a [dǝž] m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje količine padavin: vremenska hišica z dežemerom ♪
- dežemérski -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dežemer: dežemerski podatki / dežemerska postaja ♪
- déžen -žna m (ẹ́) bot. 1. navadno v zvezi navadni dežen travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, Heracleum sphondylium: okoli grmov raste polno dežna in grašice 2. v zvezi rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium ♪
- dèžen -žna -o [dǝž] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na dež: dežne kaplje / dežni oblak / dežni plašč plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane ♪
- deževánje -a [dǝž] s (ȃ) glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja ♪
- deževáti -újem [dǝž] nedov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja ♪
- dežéven -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je ♪
- dežévje -a [dǝž] s (ẹ̑) dolgo časa trajajoč ali ponavljajoč se dež: jesensko deževje; monsunsko deževje; ob deževjih se suhe struge spremenijo v hudournike / deževja so izprala in odnesla zemljo ♪
- dežévnat -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme ♪
- dežévnica -e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico ♪
- dežévnik -a [dǝž] m (ẹ̄) 1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki 2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje ♪
- dežévnost -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni ♪
- déžica -e ž (ẹ́) manjšalnica od deža: dežica masti ♪
- dežíti -ím [dǝž] nedov., dežì (ȋ í) nav. 3. os., knjiž. deževati: začelo je dežiti; ponoči je dežilo / pisma so kar dežila ♪
- dèžjev -a -o in dežjèv -éva -o [dǝž] (ǝ̄; ȅ ẹ́) pridevnik od dež: dežjeva mokrota ♪
- déžmanstvo -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo ♪
- dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ȁ ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji ♪
- dežníca -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica ♪
- dežníček -čka [dǝž] m (ȋ) manjšalnica od dežnik: lep, moderen dežniček ni pri taki plohi nič zalegel ♦ bot. apneni dežniček v plitvem morju rastoča zelena alga z gobi podobnim klobukom na tankem peclju, Acetabularia mediterranea ♪
- dežník -a [dǝž] m (í) priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera ♪
- dežníkar -ja [dǝž] m (ȋ) izdelovalec, popravljavec dežnikov ♪
- dežníkarica -e [dǝž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota ♪
7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626