Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (7.526-7.550)



  1.      dežêlnostanóvski  -a -o prid. (ē-ọ̄) nanašajoč se na deželne stanove: deželnostanovski odbor / deželnostanovske posesti
  2.      dežêlnozbórski  -a -o prid. (ē-ọ̑) nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
  3.      dežêlski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposkazgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski
  4.      dežemér  -a [dǝž] m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje količine padavin: vremenska hišica z dežemerom
  5.      dežemérski  -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dežemer: dežemerski podatki / dežemerska postaja
  6.      déžen  -žna m (ẹ́) bot. 1. navadno v zvezi navadni dežen travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, Heracleum sphondylium: okoli grmov raste polno dežna in grašice 2. v zvezi rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
  7.      dèžen  -žna -o [dǝž] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na dež: dežne kaplje / dežni oblak / dežni plašč plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane
  8.      deževánje  -a [dǝž] s () glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja
  9.      deževáti  -újem [dǝž] nedov.) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja
  10.      dežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je
  11.      dežévje  -a [dǝž] s (ẹ̑) dolgo časa trajajoč ali ponavljajoč se dež: jesensko deževje; monsunsko deževje; ob deževjih se suhe struge spremenijo v hudournike / deževja so izprala in odnesla zemljo
  12.      dežévnat  -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme
  13.      dežévnica  -e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico
  14.      dežévnik  -a [dǝž] m (ẹ̄) 1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki 2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje
  15.      dežévnost  -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni
  16.      déžica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od deža: dežica masti
  17.      dežíti  -ím [dǝž] nedov., dežì ( í) nav. 3. os., knjiž. deževati: začelo je dežiti; ponoči je dežilo / pisma so kar dežila
  18.      dèžjev  -a -o in dežjèv -éva -o [dǝž] (ǝ̄; ẹ́) pridevnik od dež: dežjeva mokrota
  19.      déžmanstvo  -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo
  20.      dèžnat  -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji
  21.      dežníca  -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica
  22.      dežníček  -čka [dǝž] m () manjšalnica od dežnik: lep, moderen dežniček ni pri taki plohi nič zalegel ♦ bot. apneni dežniček v plitvem morju rastoča zelena alga z gobi podobnim klobukom na tankem peclju, Acetabularia mediterranea
  23.      dežník  -a [dǝž] m (í) priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera
  24.      dežníkar  -ja [dǝž] m () izdelovalec, popravljavec dežnikov
  25.      dežníkarica  -e [dǝž] ž () ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota

   7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA