Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (7.401-7.425)



  1.      devétdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) devetdeset let star moški: častitljiv devetdesetletnik
  2.      devétdnéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja devet dni: devetdneven pohod ♦ rel. devetdnevna pobožnost devetdnevnica
  3.      devétdnévnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) rel. pobožnost, ki traja devet dni: opravljala je devetdnevnico za sinovo zdravje; devetdnevnica v čast Mariji
  4.      devetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je devetih vrst: zakleniti z deveterimi ključi / star. ni enega poštenega v vseh deveterih vaseh devetih
  5.      devetérec  in devetêrec -rca m (ẹ̑; ) lit. štiristopni jambski verz z nadštevilnim zlogom
  6.      devetérica  -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov
  7.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok
  8.      devetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik
  9.      deveterogúb  -a m () zool. devetogub
  10.      devêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
  11.      devetíca  -e ž (í) 1. pog. številka devet: devetica je bila moja srečna številka / na tej progi vozi devetica tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: ko je zamenjal dve karti, je dobil asa in devetico
  12.      devêtič  prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na devetem mestu: ko je pomeril devetič, je končno zadel
  13.      devetína  -e ž (í) del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino ♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu
  14.      devétindevétdeset  -ih štev. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža število ali številko devetindevetdeset [99]: jeseni bo star devetindevetdeset let; Tržaška cesta 99 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: za nepoštenost [je] razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden (I. Cankar)
  15.      devétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka devet: samo devetko je čakal, pa bi imel tombolo / devetka vozi vsake četrt ure tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: srčna devetka
  16.      devetkáč  -a m (á) slabš. kdor veliko govori o nepomembnih stvareh: bil je velik devetkač in jezikač; prazni devetkači
  17.      devetkánje  -a s () glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje
  18.      devetkáti  -ám nedov.) slabš. veliko govoriti o nepomembnih stvareh: kar naprej devetka in devetka; kaj devetkaš! // govoriti, pripovedovati: devetkal je o svojih dogodivščinah / ne devetkaj neslanosti!
  19.      devetkéla  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela
  20.      devétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža devet ponovitev: devetkrat ena je devet; devetkrat mu je pisal / devetkrat večji; devetkrat manj
  21.      devétkraten  tudi devétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) devetkrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži devetkratno težo / ekspr. devetkratno izobilje
  22.      devétmétrovka  -e ž (ẹ̑-ẹ̄) šport., pri malem rokometu črta na igrišču, s katere igralec strelja na gol ali podaja žogo soigralcu po lažjem prekršku: igralec se je postavil na devetmetrovko // prosti strel na gol ali podaja žoge soigralcu s te črte: sodnik je prisodil devetmetrovko
  23.      devétnajst  in devetnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko devetnajst [19]: pridem ob devetnajstih
  24.      devétnajsti  in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900
  25.      devetnájststo  in devétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč devetsto [1900]: bilo je na jesen leta devetnajststo dvainštirideset

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA