Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (7.301-7.325)
- destilát -a m (ȃ) z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku ♪
- destilatêr -ja m (ȇ) kdor opravlja destilacijo: kvalificiran destilater ♪
- destilatêrski -a -o (ȇ) pridevnik od destilater: dolgoletna destilaterska praksa ♪
- destilátor -ja m (ȃ) 1. naprava za destilacijo: destilarna ima nov destilator 2. destilater: destilator nafte ♪
- destilírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki ♪
- destilírka -e ž (ȋ) kem. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
- destimulácija -e ž (á) slabljenje, jemanje volje za kaj, nespodbudno vplivanje: ti ukrepi so povzročili destimulacijo kmetijske proizvodnje ♪
- destimulatíven -vna -o prid. (ȋ) ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz ♪
- destimulírati -am nedov. in dov. (ȋ) slabiti, jemati voljo za kaj, nespodbudno vplivati: nizki dohodki destimulirajo produktivnost dela; nekateri davki destimulirajo gospodarske organizacije ♪
- destinatár -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta ♪
- destrúkcija -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
- destruktíven -vna -o prid. (ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj ♪
- destruktívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost destruktivnega: obsoditi destruktivnost take politike ♪
- desulfurácija -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem žvepla iz raztaljene kovine; razžveplanje: desulfuracija grodlja, jekla ♪
- deščén -a -o [dǝš] prid. (ẹ̑) narejen iz desk: deščen pod, strop; deščena koliba, streha; deščena vrata ♪
- dèščenje -a [dǝš] s (ǝ̄) les. cepljenje lesa v skodle; daščenje ♪
- dèščica in deščíca -e [dǝš] ž (ǝ̄; í) manjšalnica od deska: trhla deščica; pred hišo je bil velik kup desk in deščic / dati zlomljeno roko v deščice; na deščici je sesekljala peteršilj / parketna deščica; z deščicami krita koča ♪
- dèščičast in deščíčast -a -o [dǝš] prid. (ǝ̄; í) redko deščičen: deščičast pod ♪
- dèščičen in deščíčen -čna -o [dǝš] prid. (ǝ̄; ȋ) narejen iz deščic: deščična tla, vrata / deščični pod parketni pod, parket ♪
- dešifránt -a m (ā á) strokovnjak za dešifriranje: dešifrant v štabu je dešifriral vsa šifrirana pisma ♪
- dešifríranje -a s (ȋ) glagolnik od dešifrirati: dešifriranje tajnega vojaškega sporočila; ključ za dešifriranje; urad ima prostore za šifriranje in dešifriranje / dešifriranje starih orientalskih napisov ♪
- dešifrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo ♪
- dešifríren -rna -o prid. (ȋ) ki se rabi za dešifriranje: dešifrirni ključ / dešifrirni urad ♪
- déški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dečke: deška in mladeniška leta / deški zavod; deška šola; deška obleka, soba / z deško vnemo se je lotil dela; njena postava je bila videti skoraj deška déško prisl.: s svojimi svetlimi očmi ga je (po) deško pogledala; deško počesane glavice ♪
- déškost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost deškega: z njegovega obraza je izginil izraz deškosti / svet sproščene vedrosti in deškosti ♪
7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401