Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (6.976-7.000)



  1.      demokratizírati  -am nedov. in dov. () uvajati, uveljavljati demokracijo: demokratizirati državo; demokratizirati upravljanje / demokratizirati življenje; družbeni sistem se vedno bolj demokratizira / demokratizirati umetnost demokratizíran -a -o: demokratizirana družba
  2.      demokrátka  -e ž () ženska oblika od demokrat: bila je resnična, prava demokratka
  3.      demokrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na demokracijo; demokratičen: demokratska država, republika / demokratske ideje, pravice; demokratska misel; demokratske sile; demokratsko načelo 2. nanašajoč se na demokrate: demokratska stranka
  4.      demokrátstvo  -a s () demokratska miselnost: njegovi nazori so se razvili v radikalno demokratstvo / socialno demokratstvo
  5.      demokristján  -a m () v italijanskem okolju član krščanskodemokratske stranke: demokristjani in liberalci / pri volitvah so zmagali demokristjani
  6.      demokristjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na demokristjane: demokristjanska vlada / predstavnik demokristjanske desnice
  7.      demokrščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na demokristjane: demokrščanska stranka
  8.      demolíranje  -a s () glagolnik od demolirati: demoliranje pohištva
  9.      demolírati  -am dov. in nedov. () nasilno zelo poškodovati; razbiti, razdejati: demonstranti so demolirali poslopje; demolirati avto, spomenik demolíran -a -o: obnovili so v vojni demolirano telovadnico
  10.      démon  tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
  11.      demóničen  -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej
  12.      demóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti
  13.      demoníja  -e ž () knjiž. kar je demonsko: nisem se mogel otresti vtisa mračne demonije; demonija življenja / prirodna demonija; demonija tehnike
  14.      demónika  -e ž (ọ́) knjiž., redko demonija: mistična demonika
  15.      demonízem  -zma m () 1. knjiž. kar je demonsko: skrivnostni demonizem / erotični demonizem; nazor o demonizmu človeške volje 2. verovanje primitivnih ljudstev v demone: demonizem nekaterih ljudstev ◊ um. prizadevanje ob koncu 19. stoletja in v 20. stoletju likovno izraziti prepričanje nekaterih primitivnih ljudstev, da se v stvareh skrivajo demonske sile
  16.      demonizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti demonsko: demonizirati podobo sveta
  17.      demonologíja  -e ž () verovanje primitivnih ljudstev v demone: animizem in demonologija // veda o tem
  18.      démonski  in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr. 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
  19.      demonstrácija  -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države
  20.      demonstracíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica ♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev
  21.      demonstránt  -a m (ā á) udeleženec demonstracije 1: razgnati demonstrante; policija je streljala na demonstrante; dolgi sprevodi demonstrantov
  22.      demonstrántka  -e ž (ā) udeleženka demonstracije 1: klici demonstrantk
  23.      demonstrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na demonstrante: razjarjena demonstrantska množica
  24.      demonstratív  tudi démonstrativ -a m (; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek
  25.      demonstratíven  -vna -o prid. () 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali

   6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA