Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (6.951-6.975)



  1.      déminutivnost  -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja
  2.      demisíja  -e ž () odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop, ostavka: podati, sprejeti demisijo; demisija kabineta, vlade
  3.      demisionírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral
  4.      demistificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odpraviti, odstraniti mističnost s česa: demistificirati vrednote malomeščanske morale
  5.      demitizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odpraviti, odstraniti mit o čem: demitizirati nacionalistične ideje
  6.      demiúrg  -a m () v idealističnih filozofijah počelo, stvarnik sveta: za Hegla je proces mišljenja demiurg resničnosti // publ. tvorec, oblikovalec sploh: človek je demiurg zgodovine
  7.      demižón  -a m (ọ̑) velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: demižon s kislino / popili so demižon vina
  8.      demobilizácija  -e ž (á) 1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija // publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju 2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni
  9.      demobilizacíjski  -a -o () pridevnik od demobilizacija: demobilizacijski ukaz
  10.      demobilizíranec  -nca m () kdor je odpuščen iz vojaške službe: demobiliziranci se vračajo domov
  11.      demobilizírati  -am dov. in nedov. () izvesti demobilizacijo: demobilizirati vojsko / po vojni so demobilizirali mnogo oficirjev / publ. razglašanje takih parol demobilizira množice demobilizíran -a -o: demobiliziran vojak
  12.      demodulácija  -e ž (á) elektr. ločevanje nihanja z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja
  13.      demodulátor  -ja m () elektr. del sprejemnika, v katerem se modulirano visokofrekvenčno nihanje demodulira
  14.      demodulírati  -am nedov. in dov. () elektr. ločevati nihanje z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja
  15.      demográf  -a m () strokovnjak za demografijo: bil je znan demograf in sociolog
  16.      demografíja  -e ž () statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva: podatki za demografijo // veda o tem: razprava s področja demografije; inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo
  17.      demográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda 2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva
  18.      demokracíja  -e ž () 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija
  19.      demokrát  -a m () 1. pristaš demokracije: spori med demokrati in monarhisti // član demokratske stranke: v odboru so demokrati in republikanci / krščanski, socialni demokrat 2. demokratičen človek: bil je demokrat in je sovražil ukazovanje
  20.      demokrátarstvo  -a s () slabš. navidezna, lažna demokratska miselnost: vulgarna demokracija in demokratarstvo
  21.      demokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi ♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek
  22.      demokrátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost demokratičnega: demokratičnost ljudske oblasti; demokratičnost v načinu vodenja; stopnja demokratičnosti / demokratičnost šolskega sistema / njegova demokratičnost je bila ljudem všeč
  23.      demokratíja  -e ž () pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri soodločajo vsi svobodni prebivalci
  24.      demokratizácija  -e ž (á) uvajanje, uveljavljanje demokracije: demokratizacija države; demokratizacija upravljanja; pospešiti proces demokratizacije / demokratizacija družbe; demokratizacija mednarodnih odnosov; demokratizacija šolstva, javnega življenja / demokratizacija umetnosti
  25.      demokratízem  -zma m () 1. ureditev po načelih demokracije: razvijati se v demokratizem; buržoazni, socialistični demokratizem / demokratizem v kolektivu 2. demokratičnost: to je pravi ljudski demokratizem; demokratizem Prešernove tvornosti 3. redko, v zvezi socialni demokratizem socialnodemokratska stranka

   6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA