Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (6.951-6.975)
- déminutivnost -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja ♪
- demisíja -e ž (ȋ) odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop, ostavka: podati, sprejeti demisijo; demisija kabineta, vlade ♪
- demisionírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral ♪
- demistificírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odpraviti, odstraniti mističnost s česa: demistificirati vrednote malomeščanske morale ♪
- demitizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odpraviti, odstraniti mit o čem: demitizirati nacionalistične ideje ♪
- demiúrg -a m (ȗ) v idealističnih filozofijah počelo, stvarnik sveta: za Hegla je proces mišljenja demiurg resničnosti // publ. tvorec, oblikovalec sploh: človek je demiurg zgodovine ♪
- demižón -a m (ọ̑) velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: demižon s kislino / popili so demižon vina ♪
- demobilizácija -e ž (á) 1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija // publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju 2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni ♪
- demobilizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od demobilizacija: demobilizacijski ukaz ♪
- demobilizíranec -nca m (ȋ) kdor je odpuščen iz vojaške službe: demobiliziranci se vračajo domov ♪
- demobilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) izvesti demobilizacijo: demobilizirati vojsko / po vojni so demobilizirali mnogo oficirjev / publ. razglašanje takih parol demobilizira množice demobilizíran -a -o: demobiliziran vojak ♪
- demodulácija -e ž (á) elektr. ločevanje nihanja z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja ♪
- demodulátor -ja m (ȃ) elektr. del sprejemnika, v katerem se modulirano visokofrekvenčno nihanje demodulira ♪
- demodulírati -am nedov. in dov. (ȋ) elektr. ločevati nihanje z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja ♪
- demográf -a m (ȃ) strokovnjak za demografijo: bil je znan demograf in sociolog ♪
- demografíja -e ž (ȋ) statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva: podatki za demografijo // veda o tem: razprava s področja demografije; inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo ♪
- demográfski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda 2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva ♪
- demokracíja -e ž (ȋ) 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija ♪
- demokrát -a m (ȃ) 1. pristaš demokracije: spori med demokrati in monarhisti // član demokratske stranke: v odboru so demokrati in republikanci / krščanski, socialni demokrat 2. demokratičen človek: bil je demokrat in je sovražil ukazovanje ♪
- demokrátarstvo -a s (ȃ) slabš. navidezna, lažna demokratska miselnost: vulgarna demokracija in demokratarstvo ♪
- demokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi ♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek ♪
- demokrátičnost -i ž (á) lastnost, značilnost demokratičnega: demokratičnost ljudske oblasti; demokratičnost v načinu vodenja; stopnja demokratičnosti / demokratičnost šolskega sistema / njegova demokratičnost je bila ljudem všeč ♪
- demokratíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri soodločajo vsi svobodni prebivalci ♪
- demokratizácija -e ž (á) uvajanje, uveljavljanje demokracije: demokratizacija države; demokratizacija upravljanja; pospešiti proces demokratizacije / demokratizacija družbe; demokratizacija mednarodnih odnosov; demokratizacija šolstva, javnega življenja / demokratizacija umetnosti ♪
- demokratízem -zma m (ȋ) 1. ureditev po načelih demokracije: razvijati se v demokratizem; buržoazni, socialistični demokratizem / demokratizem v kolektivu 2. demokratičnost: to je pravi ljudski demokratizem; demokratizem Prešernove tvornosti 3. redko, v zvezi socialni demokratizem socialnodemokratska stranka ♪
6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051