Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (6.601-6.625)


  1.      degustátor  -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev ♪
  2.      degustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati pokušnjo, pokušati: degustirati vina ♪
  3.      deheroizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odvzeti, odstraniti, kar je herojskega: v romanu je deheroiziral vojno / jemlje smisel njegovemu junaštvu in ga deheroizira ♪
  4.      dehidrácija  -e ž (á) odvzem ali izguba vode iz česa: dehidracija rude, živil; dehidracija organizma zaradi hude bolezni ♪
  5.      dehidríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dehidrirati: dehidriranje živil; postopek za dehidriranje ♪
  6.      dehidrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti vodo iz česa: dehidrirati krmo, meso dehidríran -a -o: dehidrirana hrana, zelenjava; dehidrirano mleko mleko v prahu ♪
  7.      dehidríren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se dehidrira: dehidrirna aparatura; dehidrirno sredstvo ♪
  8.      dehniti  ipd. gl. dahniti ipd. ♪
  9.      dehtênje  -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave ♪
  10.      dehtéti  -ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice ♪
  11.      dehtív  -a -o [dǝh tudi deh] prid. (ȋ í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke ♪
  12.      dehtívost  -i [dǝh tudi deh] ž (í) star. močna želja, sla: neustavljiva dehtivost ♪
  13.      dehumanizácija  -e ž (á) odvzem, odstranitev človeških vrednot, dostojanstva; razčlovečenje: dehumanizacija človeka; dehumanizacija umetnosti; protest, upor zoper dehumanizacijo ♪
  14.      dehumanizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost dehumanizíran -a -o: dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje ♪
  15.      deificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deificirati: deificiranje kraljevske oblasti; deificiranje posameznika ♪
  16.      deificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. poveličevati, častiti kot božanstvo: Rimljani so svoje cesarje deificirali / deificirati žensko deificíran -a -o: deificirana narava ♪
  17.      deifikácija  -e ž (á) knjiž. poveličevanje, čaščenje česa kot božanstva: deifikacija življenja ♪
  18.      déiktičen  tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije ♪
  19.      deionizácija  -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo ♪
  20.      deíst  -a m (ȋ) pristaš deizma: bil je prosvetljenec in deist; angleški deisti ♪
  21.      deístičen  -čna -o (í) pridevnik od deizem: deistična filozofija ♪
  22.      de iúre  [dejure] prisl. (ȗ) knjiž. pravno: priznati pravice de iure ♪
  23.      deízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, ki priznava boga, zanika pa njegovo vplivanje na svet: pristaš deizma; vpliv deizma ♪
  24.      déj 1 -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dejanje, akt: to je ustvaril z enkratnim stvariteljskim dejem 2. filoz. kar povzroči, da kaka stvar je: dej stvari / čisti dej po tomistični filozofiji bog ♪
  25.      déj 2 -a m (ẹ̑) v Alžiriji, nekdaj vladar: po osvoboditvi izpod osmanske nadoblasti so v Alžiriji zavladali domači deji ♪

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA