Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (651-675)



  1.      embárgo  -a m () 1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora: država je uvedla embargo na nekatere proizvode; vzpostaviti, preklicati embargo; popoln embargo; s politiko embarga niso dosegli cilja 2. jur. prisilno zadrževanje ladje tuje države v pristanišču
  2.      emblém  -a m (ẹ̑) likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo: heraldični emblem; rodbinski, vladarski emblem; emblem podjetja; žig s srpom in kladivom, emblemom Partije
  3.      emblemátičen  -čna -o (á) pridevnik od emblem: emblematično znamenje
  4.      embolíja  -e ž () med. zamašitev žile, navadno odvodnice, s strjeno krvjo, maščobo ali zrakom: embolija je lahko smrtna / srčna, zračna embolija
  5.      émbrio  tudi émbrij -a m (ẹ̄; ẹ́) biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoči organizem, zarodek: razvoj embria; pren. ta skulptura še zdaleč ni dokončana, to je šele embrio // bot. kalček, klica
  6.      embriológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za embriologijo
  7.      embriologíja  -e ž () nauk o razvoju organizma od oploditve do rojstva: eksperimentalna embriologija; izsledki embriologije
  8.      embriolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na embriologijo: embriološki inštitut / embriološki razvoj embrionalen
  9.      embrionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na embrio: embrionalni krvni obtok; embrionalni razvoj; embrionalna celica / embrionalni organ organ, ki ga ima organizem samo v fazi embria / spremljati razvoj družbenega razreda od njegovih embrionalnih oblik; takrat je bila ljudska oblast šele v svojem embrionalnem stanju
  10.      emendácija  -e ž (á) lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila: poskusov emendacij je veliko, vendar nobena rešitev ni zadovoljiva
  11.      émentalec  -lca m (ẹ̑) gastr. ementalski sir: narezal jim je ementalca
  12.      émentalski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira
  13.      emêritus  -a m () knjiž., kot zapostavljeni pristavek k naslovu kdor kot upokojenec ohranja svoj naslov: biti dekan, profesor emeritus
  14.      emerzíja  -e ž () astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco
  15.      emfátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti
  16.      emfáza  -e ž () knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
  17.      emfitévza  -e ž (ẹ̑) zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup
  18.      emfizém  -a m (ẹ̑) med. 1. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov: kronični emfizem; umrl je za pljučnim emfizemom 2. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom: podkožni emfizem
  19.      emigrácija  -e ž (á) 1. izseljevanje v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: emigracija je naraščala; razmere so silile ljudi k emigraciji / ekonomska emigracija // bivanje v tujini iz teh vzrokov: vrnil se je po dolgih letih emigracije in zaporov / zaradi neprestanega preganjanja se je umaknil v emigracijo; že vrsto let je v emigraciji 2. emigranti: emigracija vodi močno politično dejavnost / ekonomska emigracija
  20.      emigracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emigracijo: emigracijski tok / emigracijski urad; emigracijsko središče
  21.      emigránt  -a m (ā á) kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant
  22.      emigrántka  -e ž (ā) ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka: ruska politična emigrantka
  23.      emigrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na emigrante ali emigrantstvo: emigrantski časopis; emigrantska organizacija / težko prenaša emigrantsko življenje / emigrantska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini
  24.      emigrántstvo  -a s (ā) emigrantsko življenje: poskusil je bedo emigrantstva / razlaga svoje pojmovanje emigrantstva emigracije, izseljevanja
  25.      emigrírati  -am dov. in nedov. () izseliti se v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: pred naraščajočo fašistično močjo je emigriral v Ameriko / obubožani kmetje so množično emigrirali v ekonomsko razvite države

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA