Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (6.001-6.025)


  1.      čópiček  in čôpiček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od čopič ♪
  2.      čopljánje  -a s (ȃ) glagolnik od čopljati: čopljanje po vodi / čopljanje potoka ♪
  3.      čopotánje  -a s (ȃ) glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika ♪
  4.      čótavec  -vca m (ọ́) nar. zahodno šepavec ♪
  5.      čovínek  -nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj ♪
  6.      čŕčkanje  -a s (ȓ) glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje ♪
  7.      čréda  -e ž (ẹ́) 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda ♪
  8.      čréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost ♪
  9.      črédenje  -a s (ẹ́) glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja ♪
  10.      črédica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok ♪
  11.      čredílen  -lna -o prid. (ȋ) agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
  12.      čredínka  -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
  13.      čredínski  -a -o (ȋ) pridevnik od čredinka: čredinski pašniki ♪
  14.      čredínstvo  -a s (ȋ) agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
  15.      čréditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili ♪
  16.      črédnica  -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena ♪
  17.      črédnik  -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo ♪
  18.      črédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti ♪
  19.      črémoš  in črémož -a m (ẹ̄) nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž ♪
  20.      črémsa  -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina ♪
  21.      črénsa  -e ž (ẹ̑) bot. čremsa ♪
  22.      črép  -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca ♪
  23.      črèp  medm. (ȅ) posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda ♪
  24.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas ♪
  25.      črepálo  -a s (á) zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano ♪

   5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA