Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (5.801-5.825)



  1.      četŕttón  -a m (-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih
  2.      četŕttónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami
  3.      četŕtúren  -rna -o prid. (-) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo
  4.      četŕtzemlják  -a m (-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka
  5.      četúdi  vez. () čeprav: pridemo, četudi bo deževalo; otroka je bilo strah, četudi je bil svetel dan / vino je zdravo, četudi malo kislo
  6.      četvér  -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver
  7.      četvér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je štirih vrst: na gradbišču so četveri delavci: težaki, vozniki, zidarji in tesarji / to so štirje narodi s četverim kulturnim življenjem
  8.      četvérček  -čka m (ẹ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke
  9.      četvérec  in četvêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder
  10.      četvéren  -rna -o prid. (ẹ̑) štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad // ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami
  11.      četvérica  -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica
  12.      četverína  -e ž (í) zastar. četverovprega
  13.      četvériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole
  14.      četvérka  -e ž (ẹ̑) biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart: knjiga je izšla v četverki [4°] / četverka v dragoceni vezavi
  15.      četvérnica  -e ž (ẹ̑) nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego
  16.      četvérnik  -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi
  17.      četvéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero
  18.      četvero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen
  19.      četverobòj  -ôja m ( ó) šport. tekmovanje štirih posameznikov ali moštev: plavalni četveroboj; četveroboj republik
  20.      četverodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica
  21.      četveroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje
  22.      četveroglásje  -a s () muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje
  23.      četverokápnica  -e ž () arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode
  24.      četverokót  -a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik
  25.      četverokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima štiri kote: četverokotna gredica, ploskev / skozi okno pada četverokotna svetloba

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA