Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (5.801-5.825)
- četŕttón -a m (ȓ-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih ♪
- četŕttónski -a -o prid. (ȓ-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami ♪
- četŕtúren -rna -o prid. (ȓ-ȗ) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo ♪
- četŕtzemlják -a m (ȓ-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka ♪
- četúdi vez. (ȗ) čeprav: pridemo, četudi bo deževalo; otroka je bilo strah, četudi je bil svetel dan / vino je zdravo, četudi malo kislo ♪
- četvér -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver ♪
- četvér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je štirih vrst: na gradbišču so četveri delavci: težaki, vozniki, zidarji in tesarji / to so štirje narodi s četverim kulturnim življenjem ♪
- četvérček -čka m (ẹ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke ♪
- četvérec in četvêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder ♪
- četvéren -rna -o prid. (ẹ̑) štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad // ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami ♪
- četvérica -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica ♪
- četverína -e ž (í) zastar. četverovprega ♪
- četvériti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole ♪
- četvérka -e ž (ẹ̑) biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart: knjiga je izšla v četverki [4°] / četverka v dragoceni vezavi ♪
- četvérnica -e ž (ẹ̑) nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego ♪
- četvérnik -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi ♪
- četvéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero ♪
- četvero... prvi del zloženk nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen ♪
- četverobòj -ôja m (ȍ ó) šport. tekmovanje štirih posameznikov ali moštev: plavalni četveroboj; četveroboj republik ♪
- četverodélen -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica ♪
- četveroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
- četveroglásje -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
- četverokápnica -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
- četverokót -a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik ♪
- četverokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima štiri kote: četverokotna gredica, ploskev / skozi okno pada četverokotna svetloba ♪
5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901