Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (5.701-5.725)


  1.      česálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk ♪
  2.      česálnica  -e ž (ȃ) frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan ♪
  3.      česálnik  -a m (ȃ) tekst. stroj za česanje prediva ♪
  4.      česálo  -a s (á) 1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje 2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva ♪
  5.      česánje  -a s (ȃ) glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva ♪
  6.      česánka  in čésanka -e ž (á; ẹ́) tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka ♪
  7.      česáti  čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo ♪
  8.      čêsen  -sna m (é) začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje ♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž ♪
  9.      česljáti  -ám nedov. (á ȃ) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče ♪
  10.      česmín  -a m (ȋ) češmin: nabirati česmin ♪
  11.      česnáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač ♪
  12.      česnálo  -a s (á) česnač: kaj česnaš, česnalo staro ♪
  13.      česnánje  -a s (ȃ) glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem ♪
  14.      česnáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo ♪
  15.      čêsnik  -a m (é) nar. zahodno česen: kupila je čebulo in česnik ♪
  16.      čêsniti  -em in česníti čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) ekspr. močno udariti: česni ga po butici; česniti po čeljustih, po glavi; dobro ga je česnil ♪
  17.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica ♪
  18.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius ♪
  19.      čést  -a -o prid., čéšči (ẹ̑) knjiž. pogost, pogosten: česti potresi; poplave so čedalje češče čésto prisl.: zvečer gremo često v družbo; često ne ve, kaj bi počel; često se zgodi kaj podobnega; trdi, često leseni stoli; poslej jo je češče obiskovala; najčešče ga vidiš v družbi prijateljev / češče in češče mislim nanjo ♪
  20.      čestítanje  -a s (ȋ) glagolnik od čestitati: po sporočilu, da je diplomiral, je bilo slišati glasno čestitanje ♪
  21.      čestítati  -am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem ♪
  22.      čestítka  -e ž (ȋ) nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu: ob opravljenem doktoratu so mu izrekli iskrene čestitke; ves dan je sprejemala čestitke; zahvaliti se za čestitko; nevesto so obsuli s čestitkami // dobre želje, voščilo: državniki so izmenjali novoletne čestitke / ob devetih so v radiu čestitke ♪
  23.      čestítkar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor čestita: prvi čestitkarji se že zbirajo ♪
  24.      čéstokrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. mnogokrat, pogosto: čestokrat naleti na težave; čestokrat mu delamo krivico ♪
  25.      čèš  [tudi čǝš] prisl. (ȅ; ǝ̏) za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim ● redko priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt ♪

   5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA