Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (501-525)



  1.      elektróda  -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenjeelektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda
  2.      elektróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrodo: elektrodna konica / elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektrodamed. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo
  3.      eléktrodiagnóstika  -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju
  4.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument
  5.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike
  6.      eléktroencefalográf  -a m (ẹ̑-) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih
  7.      eléktroencefalográm  -a m (ẹ̑-) med. grafični prikaz električnih tokov v možganih
  8.      eléktroenergétik  -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov
  9.      eléktroenergétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko
  10.      eléktroenergétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektroenergetiko: projektiranje novih elektroenergetskih objektov; elektroenergetski sistem Jugoslavije; elektroenergetski viri
  11.      eléktroenergíja  -e ž (ẹ̑-) žarg. električna energija: proizvodnja elektroenergije
  12.      eléktrofakultéta  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) pog. fakulteta za elektrotehniko: diplomiral je na elektrofakulteti
  13.      eléktrofílter  -tra m (ẹ̑-í) teh. priprava z močnim električnim poljem za odstranjevanje trdnih primesi iz dima ali plina: tovarna si bo morala čimprej nabaviti elektrofiltre
  14.      eléktrofíltrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na elektrofilter: elektrofiltrsko odstranjevanje saj / elektrofiltrski pepel ♦ grad. elektrofiltrski zidak zidak iz elektrofiltrskega pepela z dodatki apna in azbesta
  15.      elektroforéza  -e ž (ẹ̑) kem. gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju
  16.      eléktrogospodárski  -a -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na elektrogospodarstvo: elektrogospodarski objekti / pomanjkljivosti elektrogospodarske politike
  17.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu
  18.      eléktroindustríja  -e ž (ẹ̑-) industrija, ki proizvaja električne priprave, naprave: proizvodi elektroindustrije
  19.      eléktroinštalacíjski  in eléktroinstalacíjski -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na električne inštalacije: elektroinštalacijski material; elektroinštalacijska dejavnost
  20.      eléktroinštalatêr  in eléktroinstalatêr -ja m (ẹ̑-) kdor se poklicno ukvarja z inštalacijo električnih napeljav in naprav: fant se uči za elektroinštalaterja
  21.      eléktroinštalatêrski  in eléktroinstalatêrski -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na inštalacijo električnih napeljav in naprav: elektroinštalaterska dela/ elektroinštalatersko orodje
  22.      eléktroinženír  -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok
  23.      eléktrojêklo  in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla
  24.      eléktrokár  -a m (ẹ̑-) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček
  25.      eléktrokardiográf  -a m (ẹ̑-) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA