Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (4.626-4.650)
- brzostrúžen -žna -o prid. (ū ȗ) teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo ♪
- brzotèk in brzoték -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zastar. sel: obvestilo mu je prinesel brzotek ♪
- brzotiskálen -lna -o prid. (ȃ) tisk. ki je za avtomatsko tiskanje: brzotiskalni stroj ♪
- brzovôzen in brzovózen -zna -o prid. (ó; ọ̄) ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici: brzovozno blago / brzovozni tovorni list; brzovozna tarifa ♪
- bržé prisl. (ẹ̑) nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher) ♪
- bŕžkone prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržkone je na sestanku; kolne bržkone nevede; ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus ♪
- bržólen -lna -o (ọ̑) pridevnik od bržola: bržolna omaka ♪
- búbec -bca m (ȗ) nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki ♪
- bučánje -a s (ȃ) glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel ♪
- búček -čka m (ȗ) šalj. deček, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti ♪
- bučéla -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju ♪
- búčen 1 -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen ♪
- búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
- búden -dna -o prid. (ú ū) 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov ♪
- budílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) redko buditelj: budilci narodne zavesti ♪
- budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
- budítelj -a m (ȋ) kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: mož je bil znan narodni buditelj in govornik ♪
- budíteljski -a -o prid. (ȋ) ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj ♪
- budízem -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
- budléja -e ž (ẹ̑) vrtn. visok parkovni grm z rdečkastimi, modrimi ali belimi cveti v grozdastem socvetju, Buddleja ♪
- budžét -a m (ẹ̑) letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih; proračun: povečati budžet; državni, občinski budžet; postavka v budžetu ♪
- budžéten -tna -o prid. (ẹ̑) proračunski: budžetno leto / budžetna sredstva ♪
- budžetíranje -a s (ȋ) glagolnik od budžetirati: decentralizirano budžetiranje; letno budžetiranje; sistem budžetiranja ♪
- budžetírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. sestavljati proračun, budžet ♪
- budžétski -a -o prid. (ẹ̑) proračunski: izravnavanje budžetskih deficitov / budžetska debata ♪
4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726