Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (4.501-4.525)



  1.      brigáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov
  2.      brígati se  -am se nedov. () pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj!
  3.      bríhten  -tna -o prid., bríhtnejši (í ) pog. bistroumen, pameten: fant ni kdove kako brihten; ima zdrave, brihtne otroke; zelo brihtne glave je / ekspr. to je brihtna glavica bríhtno prisl.: brihtno govoriti; sam.: večkrat ugane kako brihtno
  4.      bríhtnež  -a m () pog., ekspr. bistroumen človek: to ti je brihtnež
  5.      brikét  -a m (ẹ̑) nav. mn., teh. v določeno obliko stisnjen gorljiv material, stisnjenec: predelati premogov prah v brikete; kuriti z briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih // agr. stisnjena krmna mešanica
  6.      briketárna  -e ž () teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni
  7.      brikéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na brikete: briketni obrat / briketna mast mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike
  8.      briketíranje  -a s () glagolnik od briketirati: briketiranje surovin; stroj za briketiranje
  9.      briketírati  -am nedov. in dov. () teh. stiskati v brikete: briketirati premogov prah ♦ agr. briketirati krmo briketíran -a -o: briketirana krma
  10.      briljánten  -tna -o prid., briljántnejši () 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten ◊ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
  11.      brinét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima rjave lase, rjavolasec: brinet z modrimi očmi
  12.      brinéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. brinetka, rjavolaska: bila je brineta
  13.      brinéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. rjavolas
  14.      brinétka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka
  15.      brínje  -a s () brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
  16.      brínovček  in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva
  17.      brínovec  in brínjevec -vca m (í) žganje iz brinovih jagod: kuhati brinovec; dišati po brinovcu; postreči z brinovcem; požirek domačega brinovca
  18.      brisálec  -lca [c in lc] m () nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla
  19.      brisálen  -lna -o prid. () ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku
  20.      brísanje  -a s (í) glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov
  21.      briskánten  -tna -o prid. () knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora
  22.      brítev  -tve tudi brítva -e ž () 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
  23.      brítje  -a s () glagolnik od briti: britje mu dela težave; milo za britje
  24.      britoglávec  -vca m () knjiž., ekspr. kdor ima obrito glavo
  25.      brívec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu

   4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA