Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (4.401-4.425)
- breztéžnosten -tna -o prid. (ẹ́) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju ♪
- breztolážen -žna -o prid. (ā) knjiž., redko ki ne tolaži: mir je bil breztolažen ♪
- breztváren -rna -o prid. (ā) star. brezsnoven: breztvarno bitje ♪
- brezúh -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes ♪
- brezúm -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum ♪
- brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
- brezúmje -a s (ȗ) knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje ∙ ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto ♪
- brezúmnež -a m (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt ♪
- brezúmnica -e ž (ȗ) knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica ♪
- brezúmnik -a m (ȗ) star. brezumen človek: vede se kot brezumnik ♪
- brezúmnost -i ž (ū) knjiž. lastnost brezumnega človeka: očital ji je brezumnost / uganjali so mladostne brezumnosti // redko brezumno stanje: vse, kar je storil, je storil v brezumnosti ∙ ekspr. vesel do brezumnosti zelo ♪
- brezúp -a m (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost ♪
- brezúpen -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala ♪
- brezúpje -a s (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: povzročiti brezupje; depresija in brezupje / biti prepričan o popolnem brezupju življenja ♪
- brezúpnež -a m (ȗ) knjiž., redko človek brez upanja ♪
- brezúpnost -i ž (ū) lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezup ∙ ekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto ♪
- brezuspéšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
- brezuspéšnost -i ž (ẹ́) značilnost brezuspešnega: brezuspešnost njegovih naporov ♪
- brezustáven -vna -o prid. (á) jur. ki je brez ustave: brezustavna doba; brezustavno stanje ♪
- brezustávnost -i ž (á) jur. brezustavno stanje ♪
- brezúšec -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
- brezutéšen -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
- brezvéjen -jna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: obsekano, popolnoma brezvejno drevo ♪
- brezvéjnat -a -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine ♪
- brezvérec -rca m (ẹ̑) brezveren človek: bil je brezverec ♪
4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501