Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (4.251-4.275)


  1.      breznaglásnica  -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica ♪
  2.      breznaglásnost  -i ž (ā) lingv. značilnost breznaglasne besede ♪
  3.      bréznanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od breznati se: breznanje mačk ♪
  4.      breznároden  -dna -o prid. (á) ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura ♪
  5.      breznárodnost  -i ž (á) breznarodno stanje: zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo ♪
  6.      bréznati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo ♪
  7.      brezníten  -tna -o prid. (ȋ) agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol ♪
  8.      brêzno  -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
  9.      breznóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez noge, nog: breznog invalid; breznoge ličinke ♪
  10.      breznós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez nosa: breznosi invalid z iznakaženim licem ♪
  11.      bréznov  -a -o prid. (ẹ́) zastar. marčev: breznov sneg ♪
  12.      breznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) redko breznog: breznožna žival ♪
  13.      brezobláčen  -čna -o prid. (ȃ) ki je brez oblakov: brezoblačno nebo / brezoblačen dan ♪
  14.      brezoblíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel 2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica ♪
  15.      brezoblíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice ♪
  16.      brezobrázen  -zna -o prid. (ā) 1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike 2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja ♪
  17.      brezobráznost  -i ž (ā) 1. knjiž. neizrazitost, medlost: brezobraznost in brezosebnost epigonstva 2. zastar. nesramnost, surovost, brezobzirnost: njegova skrajna brezobraznost ♪
  18.      brezobrésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez obresti: brezobrestno posojilo ♪
  19.      brezobŕven  -vna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je brez obrvi: brezobrvni, z velikimi pegami posuti obraz ♪
  20.      brezobstréten  -tna -o prid. (ẹ̑) fot. ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo: brezobstretni material ♪
  21.      brezobvézen  -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez obveznosti: brezobvezna trgovska ponudba; brezobvezna štipendija brezobvézno prisl.: kupci si lahko brezobvezno ogledajo blago ♪
  22.      brezobzíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
  23.      brezobzírnež  -a m (ȋ) ekspr. brezobziren človek: prevejanec in brezobzirnež ♪
  24.      brezobzírnost  -i ž (ȋ) lastnost brezobzirnega človeka: njegova cinična brezobzirnost; biti odkrit do brezobzirnosti ♪
  25.      brezobzóren  -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko ki je brez obzorja, vidne meje: brezobzorne ravnine ♪

   4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA