Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (4.076-4.100)



  1.      brézast  -a -o prid. (ẹ́) 1. redko lisast, marogast: brezast vol; čreda brezaste živine / brezaste oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici 2. star., navadno v zvezi s pogled jezen, zloben: brezast pogled brézasto prisl.: brezasto pogledati
  2.      brezatómski  -a -o prid. (ọ̑) ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono; brezatomsko področje
  3.      brezbárven  -vna -o prid. () 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno
  4.      brezbárvje  -a s () knjiž., redko neizrazitost, enoličnost: brezbarvje stanovanjskih blokov
  5.      brezbárvnost  -i ž () lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov
  6.      brezbeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez besed: brezbesedni dogovor; brezbesedna molitev
  7.      brezbóštvo  -a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu
  8.      brezbóžec  -žca m (ọ̑) brezbožnik: imeli so ga za brezbožca
  9.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti
  10.      brezbóžnež  -a m (ọ̑) brezbožnik
  11.      brezbóžnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik
  12.      brezbóžnik  -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik
  13.      brezbóžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda
  14.      brezbóžništvo  -a s (ọ̑) brezboštvo: nastopal je proti brezbožništvu
  15.      brezbóžnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost brezbožnega človeka
  16.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (; á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela
  17.      brezbrámben  -bna -o prid. () knjiž. ki se ne more braniti: brezbrambna žrtev; letalski napad na brezbrambno prebivalstvo
  18.      brezbrámbnost  -i ž () redko nemožnost obrambe: življenjsko občutje brezbrambnosti
  19.      brezbréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina
  20.      brezbréžje  -a s (ẹ̑) knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila
  21.      brezbréžnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora // prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti
  22.      brezbrížen  -žna -o prid., brezbrížnejši () 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati
  23.      brezbrížje  -a s () redko brezbrižnost: kazati brezbrižje
  24.      brezbrížnež  -a m () ekspr. brezbrižen človek: bil je velik brezbrižnež
  25.      brezbrížnik  -a m () knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik

   3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA