Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (3.926-3.950)



  1.      bôžje  -ega s (ó) star. 1. božjast: božje ga je metalo, vrglo 2. kap, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje
  2.      božjepóten  -tna -o prid. (ọ̑) romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
  3.      božjepótnik  -a m (ọ̑) romar: božjepotniki so prišli od daleč; procesije božjepotnikov
  4.      božjepráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma
  5.      božjerópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na božji rop: božjeropno dejanje
  6.      božjerópnik  -a m (ọ̑) rel. kdor naredi božji rop
  7.      bracêra  -e ž () navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva
  8.      bradátec  -tca m () ekspr., redko kdor ima (dolgo, gosto) brado; bradač: skuštran bradatec
  9.      bradavíčen  -čna -o prid. ( ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic
  10.      brádelj  -dlja m (á) kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj
  11.      brádeljnica  -e [dǝl] ž () šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici
  12.      bráden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine
  13.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata
  14.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku
  15.      brahiálen  -lna -o prid. () knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija
  16.      brahikefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja
  17.      brahikefálnost  -i ž () antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost
  18.      brahmanízem  tudi bramanízem -zma m () starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma
  19.      brákičen  -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
  20.      brálčev  -a -o [č] () svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje
  21.      brálec  -lca [c] m () kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst
  22.      brálen  -lna -o prid. () namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani
  23.      brámben  -bna -o prid. () star. obramben: brambni nasip; brambni položaj / brambna moč države
  24.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice
  25.      brámec  -mca m () navt. vrhnji del sestavljenega jambora; zgornji podaljšek

   3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA