Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (3.851-3.875) 
- bombaževínast -a -o prid. (í) ki je iz bombaževine: bombaževinasta srajca; tanke bombaževinaste zavese / bombaževinaste rokavice ♪
- bómben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bombo: bombni atentat; zračni bombni napad / bombno letalo ♪
- bóme in bòme medm. (ọ̑; ȍ) redko bogme: bome, nič me nisi vesel ♪
- bómkanje -a s (ọ̑) zastar. uporabljanje opisnega prihodnjega časa namesto sedanjega časa pri dovršnih glagolih ♪
- bóna fíde prisl. (ọ̑-ȋ) knjiž. v prepričanju, da je tako prav; v dobri veri: to je storil bona fide ♪
- bonapartístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dinastijo Bonapartov ali bonapartiste: bonapartistični režim; del prebivalstva je bil bonapartističen / bonapartistične težnje bivšega ministra ♪
- bonapartízem -zma m (ȋ) 1. politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov: sentimentalni bonapartizem // oblast, vlada dinastije Bonapartov: bonapartizem v prvem in drugem cesarstvu 2. knjiž. samovlada po zgledu Napoleona Bonaparta: njegova oblast je že prehajala v bonapartizem ♪
- bonbónček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od bonbon: kupiti otrokom bonbončke; to dekle je kot bonbonček ♪
- bonboniêra tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan ♪
- bónec -nca m (ọ̑) 1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo 2. slabš., redko vplivna oseba stranke: nacistični bonci ♪
- bonitéta -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete ♪
- bonitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča ♪
- bonitíranje -a s (ȋ) glagolnik od bonitirati: bonitiranje semena; bonitiranje zemljišč ♪
- boogie-woogie gl. bugivugi ♪
- bórben -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh bórbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina ♪
- bórbenost -i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost ♪
- bórčevski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na borce: partizanske in borčevske organizacije ♪
- bordél -a m (ẹ̑) pog. javna hiša: pristaniški bordel; dekleta iz bordelov / ekspr. ne trpim bordela v svoji hiši ♪
- bordélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bordel: bordelska dekleta ♪
- bordójec -jca m (ọ̑) rdeče vino iz okolice Bordeauxa: nalijte mu bordojca; steklenica pristnega bordojca ♪
- bordúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na borduro: bordurni okras, pas ♪
- bóre prid. neskl. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih ♪
- bóre prisl. (ọ̄) 1. ekspr., navadno v zvezi z malo izraža prav majhno stopnjo: o njem vemo bore malo; v povesti je bore malo izvirnega 2. redko, z rodilnikom izraža prav majhno količino, malo: še tisto bore trave so poteptali; še to bore spanja mi je ukradel ♪
- boreál -a m (ȃ) geol. prva toplejša doba ob koncu pleistocena: toplo podnebje v borealu ♪
- boreálen -lna -o prid. (ȃ) bot., geogr. značilen za severno poloblo: borealni iglasti gozd; borealna klima ♪
3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 
