Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (3.701-3.725)
- bóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje // prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote ◊ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada bóčno prisl.: sovražnika so napadli bočno ♪
- bóčenje -a s (ọ̄) glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša ♪
- bodálce -a s (ā) manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce; pas z bodalcem ♪
- bôdčec in bódčec -a [čǝc] m (ō; ọ̑) bot. trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi ♪
- bôdec in bódec -dca m (ō; ọ̑) star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica: ježevi bodci 2. zbadanje, bodenje: bodec v prsih ♪
- bodèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi // ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje ♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis ♪
- bodečíja -e ž (ȋ) redko bodičje, bodičevje: poseko prerašča bodečija ♪
- bodéljka -e ž (ẹ̑) zool. užitna morska riba s strupenimi bodicami; bodika ♪
- bodênje tudi bôdenje -a s (é; ó) glagolnik od bosti: bodenje v prsih ♪
- bóder -dra -o prid. (ọ́) star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke // poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost bódro prisl.: deklica je bodro stopala po poti ♪
- bódež -a m (ọ̑) star. bodalo: oborožil se je z ostrim bodežem ◊ bot. trnat plevel z rožnatimi cveti; navadni gladež; lov. lovski nož z rezilom na obeh straneh ♪
- bodíčevje -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem ♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica ♪
- bodíčje -a s (ȋ) bodičasto, trnato grmovje: bežal je skozi gosto bodičje ♪
- bodljíkovje -a s (í) bodljikave rastline: trebili so bodljikovje ♪
- bodonéža -e ž (ẹ̑) nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža ♪
- bodrílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed bodrílno prisl.: bodrilno ga je potrepljal po rami ♪
- boeing -a [bóing] m (ọ̑) reakcijsko potniško letalo ameriške tovarne Boeing: hrup vzletajočih boeingov ♪
- boem ipd. gl. bohem ipd. ♪
- bogabojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ bogabojéče prisl.: bil je bogaboječe vzgojen ♪
- bogabojéčnež -a m (ẹ̑) nav. iron. bogaboječ človek ♪
- bogabojéčnost -i ž (ẹ́) lastnost bogaboječega človeka: njegova bogaboječnost je bila vsem znana ♪
- bogátec -tca m (ȃ) nar. bogataš: bil je pravi vaški bogatec; velik bogatec ♪
- bogatênje -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev ♪
- bogatéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti ♪
- bógati se -am se nedov. (ọ̑) redko ujemati se, skladati se s kom: ne vem, kako se bosta ta dva bogala // pogajati se: dolgo se je bogal s prodajalci ♪
3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801