Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (3.526-3.550) 
- blagomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) zastar. blagost, milina ♪
- blagonaklónjen -a -o prid. (ọ́) star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju blagonaklónjeno prisl.: blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami ♪
- blagonaklónjenost -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih ♪
- blagonôsen -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki ♪
- blagonráven -vna -o prid. (á ā) zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama ♪
- blagonrávje -a s (ȃ) zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal ♪
- blagopokójen -jna -o prid. (ọ̄) spoštljivo pokojni: naš blagopokojni ded ♪
- blagoróden -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: blagorodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: blagorodni gospod! blagorodna gospodična! ♪
- blagoródje -a s (ọ̑) star., vljudnostni nagovor spoštovani, cenjeni: veliko čast ste mi napravili, blagorodje; Vaše blagorodje! ♪
- blagoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju ♪
- blagoslovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele ♪
- blagoslovljênec -nca m (é) redko blagoslovljen človek ♪
- blagoslovljênje -a s (é) glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk ♪
- blagosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je blagega, dobrega srca: blagosrčna mati ♪
- blagostánje -a s (ȃ) obilje materialnih dobrin: doseči večje blagostanje; truditi se za blagostanje prebivalstva; živeti v sreči in blagostanju / zastar. dušno in telesno blagostanje blaginja, blagor ♪
- blagôten -tna -o prid. (ó) knjiž. ki vsebuje, izraža blagost, dobroto: gojiti blagotne želje / blagotna jesen ♪
- blagotvóren -rna -o prid. (ọ̄) zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv ♪
- blagougódje -a s (ọ̑) zastar. ugodje, zadovoljstvo: vzklikati od blagougodja ♪
- blagóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na blago: a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja ♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi b) blagovni vzorci za novo modno sezono ♪
- blagovést -i ž (ẹ̑) knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo: razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi / prinesel je blagovest vsem revnim // vznes. krščanska vera: nosilca blagovesti Ciril in Metod ♪
- blagovéstje -a s (ẹ̑) knjiž., redko blagovest: blagovestje resnice in ljubezni / oznanjati poganom blagovestje ♪
- blagovéstnik -a m (ẹ̑) 1. knjiž. prvi oznanjevalec krščanstva; apostol: slovanska blagovestnika Ciril in Metod 2. vznes., s prilastkom goreč glasnik ideje: blagovestnik miru ♪
- blagovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili ♪
- blagozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije ♪
- blagozvóčje -a s (ọ̑) knjiž. ubranost zvokov: blagozvočje v skladbi ♪
3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 
