Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (3.501-3.525)

3501.      biválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard ♪
3502.      bivalíšče  -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo ♪
3503.      bívanje  -a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta ♪
3504.      bizantínec  -nca m (ȋ) 1. slabš., redko klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec 2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev ♪
3505.      bizantinízem  -zma m (ȋ) 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti ♪
3506.      bizáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi posebnosti; nenavaden, čuden: bizarne domislice; bizarne forme v arhitekturi; njegove knjige so polne bizarnih idej / bizarni prividi duševnih bolnikov ♪
3507.      bizéljčan  -a m (ẹ̑) vino z Bizeljskega: kozarec pristnega bizeljčana ♪
3508.      bizéljec  -jca m (ẹ̑) redko bizeljčan ♪
3509.      bízgec  -a [gǝc] m (ȋ) ekspr. nekoliko omejen človek: tak bizgec me že ne bo učil; takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo / o ti bizgec ti ♪
3510.      bižuteríja  -e ž (ȋ) drobno, navadno ceneno okrasje, nakit: velika izbira bižuterije // redko trgovina s takim nakitom ♪
3511.      Blagájev  -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi Blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin ♪
3512.      blagájevka  -e ž (ȃ) bot. Blagajev volčin ♪
3513.      blagočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož ♪
3514.      blagočútje  -a s (ȗ) zastar. ugodje, zadovoljstvo: prizor ga navdaja z blagočutjem ♪
3515.      blagodáren  -rna -o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove ♪
3516.      blagodáten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca ♪
3517.      blagodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec; blagodejna tišina / blagodejen dež; blagodejni sončni žarki blagodéjno prisl.: glasba blagodejno vpliva na živce ♪
3518.      blagodéjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost blagodejnega: blagodejnost tišine ♪
3519.      blagodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz blagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil ♪
3520.      blagodúšje  -a s (ȗ) zastar. plemenitost, blagost: hvaliti slovansko blagodušje ♪
3521.      blagoglásen  -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano ♪
3522.      blagoglásje  -a s (ȃ) ubranost glasov: pesnik skrbi za besedno blagoglasje ♪
3523.      blagohôten  -tna -o prid. (ó ō) ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet; pozdraviti z blagohotnim smehljajem; blagohotne besede blagohôtno prisl.: blagohotno razložiti ♪
3524.      blagomílje  -a s (ȋ) zastar. blagost, milina ♪
3525.      blagomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) zastar. blag, mil: blagomiselni in pravični ljudje ♪

   3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601