Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (3.126-3.150)


  1.      bentênje  -a s (é) glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo ♪
  2.      bentíti  -ím nedov. (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja ♪
  3.      bentonít  -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪
  4.      béntonski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bentos: bentonske alge, živali ♪
  5.      béntos  -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa ♪
  6.      bénz...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid ♪
  7.      bénzaldehíd  -a m (ẹ̑-ȋ) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav ♪
  8.      benzén  -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena ♪
  9.      benzén...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat ♪
  10.      benzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
  11.      benzidín  -a m (ȋ) kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil ♪
  12.      bénzo...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon ♪
  13.      benzóa  -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi ♪
  14.      benzójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura ♪
  15.      benzol  gl. bencol ♪
  16.      bér  -í ž (ẹ̑) star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec); ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje ♪
  17.      béra  tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv ♪
  18.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
  19.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
  20.      beráček  -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček ♪
  21.      beráčenje  -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen ♪
  22.      beračíca  -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil ♪
  23.      beračíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
  24.      beráčiti  -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
  25.      beračón  -a m (ọ̑) slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona ♪

   3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA