Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (3.076-3.100)
- belorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda ♪
- belorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca ♪
- belorúščina -e ž (ȗ) jezik Belorusov ♪
- belóst in bélost -i ž (ọ̑; ẹ́) redko belina: belost snega ♪
- belôta -e ž (ó) knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic ♪
- beloúška -e ž (ȗ) nestrupena kača z belo pego za ušesi: ubiti belouško ♦ zool. progasta belouška ♪
- belozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec ♪
- bel paése bel paésa [-ez-] m (ẹ̑) gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa ♪
- bélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje ♪
- bélša -e [u̯š] ž (ẹ̑) nar. zahodno belkasta krava ♪
- belúga -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge ♪
- belúh -a m (ū) slabš., redko kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase ♪
- belúha -e ž (ū) nar. koroško bela kokoš ♪
- belúš -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
- belúšev -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu ♪
- belvedêre -a m (ȇ) kraj, prostor z lepim razgledom: razgled z belvedera ♪
- bémberg -a m (ẹ̑) trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga; neskl. pril.: bemberg svila ♪
- béna -e ž (ẹ́) nar. belokranjsko, ekspr. neumnež, bedak: beži, bena! ♪
- bencín -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
- bencinométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer ♪
- bencínov -a -o prid. (ȋ) bencinski: bencinovi hlapi ♪
- bencinovòd -óda m (ȍ ọ́) teh. vod za dovajanje bencina: pregledati bencinovod in zavore ♪
- bencínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski tank; bencinska črpalka ♪
- bencól tudi benzól -a m (ọ̑) kem. benzen: topiti kavčuk v bencolu; surovi bencol ♪
- bendíma -e ž (ȋ) nar. zahodno trgatev: bogata bendima ♪
2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176