Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (2.876-2.900)
- bebljávec -vca [bǝb in beb] m (ȃ) kdor beblja ♪
- béc -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda ♪
- becáti -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo ♪
- beckáti -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo ♪
- becquerél in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪
- bèč -à in -a [bǝč] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) nar. zahodno sod ♪
- bečáti -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
- bèček -čka in bečèk -čkà [bǝč] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ) manjšalnica od beč: beček piva ♪
- bečkà -è tudi bèčka -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) star. kad, čeber: bečka za zelje ♪
- bečvà -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
- bèčvast -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok ♪
- béda -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca ♪
- bedáček -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka ♪
- bedáčiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. neumno govoriti: kaj bedačiš ♪
- bedák -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
- bedákinja -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska ♪
- bedákovič -a m (á) nav. iron. bedak ♪
- bedánec -nca m (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož ♪
- bedaríja -e ž (ȋ) ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: govoriti, kvasiti, počenjati bedarije; to je velika bedarija ♪
- bêdast -a -o prid. (é) ekspr. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto ♪
- bedastôča tudi bedastóča -e ž (ó; ọ́) raba peša bedarija: pripovedovati bedastoče; ne briga se za take bedastoče ♪
- bedáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na bedake: bedaško govorjenje ♪
- bedáštvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost bedastega človeka: njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno ♪
- bedéčnost -i [bǝd] ž (ẹ́) zastar. budno stanje; budnost ♪
- bédeker -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki ♪
2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976