Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (226-250)


  1.      eksemplifikácija  -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled ♪
  2.      eksemplifikatíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od eksemplifikacija: eksemplifikativno naštevanje ♪
  3.      eksercícije  -cij ž mn. (í ȋ) 1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje: velikonočne eksercicije 2. star. urjenje telesnih ali duševnih sposobnosti: glasbena spremljava olajšuje eksercicije ♪
  4.      eksercír  -a in -ja m (ȋ) žarg. ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / pog., ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj ♪
  5.      eksercíranje  -a s (ȋ) glagolnik od eksercirati: ekserciranje ga je utrudilo ♪
  6.      eksercírati  -am nedov. (ȋ) uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem: vojaki so morali ves dan eksercirati; preh. eksercirati novince ♪
  7.      eksercíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekserciranje: dnevne eksercirne vaje / eksercirno polje ♪
  8.      eksergíja  -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina ♪
  9.      ekshalácija  -e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana ♪
  10.      ekshávstor  -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline; ekshavstor za seno, žito; instalacija ekshavstorjev ♪
  11.      ekshibícija  -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga ♪
  12.      ekshibicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga ♪
  13.      ekshibicioníst  -a m (ȋ) 1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist 2. med. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: homoseksualci in ekshibicionisti ♪
  14.      ekshibicionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekshibicionizem: prostor je brez ekshibicionističnih elementov / ekshibicionistično razgaljanje ♪
  15.      ekshibicionízem  -zma m (ȋ) zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem ♪
  16.      ekshibít  -a m (ȋ) zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga ♪
  17.      ekshórta  -e ž (ọ̑) rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino: ob nedeljah je imel ekshorto ♪
  18.      ekshumácija  -e ž (á) jur. izkop trupla: potrebna bo ekshumacija in ponovna obdukcija ♪
  19.      ekshumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče ♪
  20.      eksikátor  -ja m (ȃ) kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju ♪
  21.      eksíl  -a m (ȋ) knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo: zaradi knjige je bil obsojen na eksil / vlada je v eksilu ♪
  22.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca ♪
  23.      eksistenciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta ♪
  24.      eksistenciálija  -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji ♪
  25.      eksistencialíst  -a m (ȋ) predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA