Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (2.176-2.200) 
- antracíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton ♪
- antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
- antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe ♪
- antropocentrízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je ♪
- ántropogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka ♪
- ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
- ántropogeográfski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid ♪
- antropoíden -dna -o (ȋ) pridevnik od antropoid: antropoidne opice ♪
- antropométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antropometrijo: antropometrični laboratorij / antropometrični podatki ♪
- antropometríja -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije ♪
- antropometríjski -a -o (ȋ) pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti; antropometrijski pregled ♪
- antropomórfen -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi ♪
- antropomorfízem -zma m (ȋ) prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi ♪
- anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet ♪
- anuitéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo ♪
- aórten -tna -o (ọ̑) pridevnik od aorta: aortni lok ♪
- ápage medm. (ȃ) knjiž. izgini, poberi se: apage, skušnjavec! ♪
- apanážen -žna -o (ȃ) pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto ♪
- aparáten -tna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov ♪
- apárten -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica ♪
- apártheid -a [-hajd] m (ȃ) zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida ♪
- apátičen -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse ♪
- ápeks -a m (ȃ) 1. anat. vrh koničastega organa: tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika 2. astr. točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce ♪
- apél -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪
- apelácija -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče ♪
2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 
