Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (1.751-1.775)

1751.      áker  ákra m (ā) angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m²: poslopja zavzemajo deset akrov površine ♪
1752.      aklimatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od aklimatizirati ♪
1753.      akmeízem  -zma m (ȋ) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem ♪
1754.      àkonfesionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola ♪
1755.      akórden ¹ -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord¹: akordna glasbila ♪
1756.      akórden ² -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na akord²: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo ♪
1757.      akórdeon  -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika ♪
1758.      akordêr  -ja m (ȇ) kdor dela na akord ♪
1759.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
1760.      akreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov ♪
1761.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
1762.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
1763.      akriláten  -tna -o (ȃ) pridevnik od akrilat: akrilatna smola ♪
1764.      akrílen  -lna -o prid. (ȋ) kem. akrilaten: akrilne smole ♪
1765.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
1766.      àkromatízem  -zma m (ȁ-ȋ) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov ♪
1767.      akromegalíja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu ♪
1768.      akrotêrij  -a m (é) arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij ♪
1769.      aksamíten  -tna -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka ♪
1770.      aksiálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja ♪
1771.      aksiomátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela // neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo ♪
1772.      aksiométer  -tra m (ẹ̄) navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila ♪
1773.      aksolótel  -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum ♪
1774.      aksonométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija ♪
1775.      aksonometríja  -e ž (ȋ) geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija ♪

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851