Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (1.351-1.375)



  1.      evangeličánka  -e ž () protestantka
  2.      evangeličánski  -a -o prid. () protestantski: evangeličanski pastor / prištevati se k evangeličanski cerkvi
  3.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
  4.      evangélijski  -a -o prid. (ẹ́) evangeljski: evangelijski nauk
  5.      evangelíst  -a m () 1. rel. vsak od štirih piscev evangelija: evangelist Luka 2. ekspr., s prilastkom goreč glasnik ideje: evangelist napredka / evangelist veselja
  6.      evangelistár  -ja tudi evangelistárij -a m (á) rel. knjiga z evangeljskimi odlomki, ki se berejo pri maši: nedeljski evangelistar; starocerkvenoslovanski evangelistar
  7.      evangéljski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na evangelij: vseh evangeljskih besed ni razumela; evangeljska zgodba / evangeljska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere evangelij / evangeljska cerkev, vera protestantska cerkev, vera
  8.      evaporácija  -e ž (á) teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje: postopek evaporacije ♦ meteor. spreminjanje vode iz tekočega stanja v plinasto, izhlapevanje
  9.      evaporátor  -ja m () teh. naprava za evaporacijo: vakuumski evaporator
  10.      evaporiméter  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje množine izhlapele vode
  11.      evaporírati  -am dov. in nedov. () teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti: evaporirati jajca, mleko; evaporirati mošt evaporíran -a -o: evaporirano mleko
  12.      evazíja  -e ž () knjiž. beg, pobeg, umikanje: evazija ljudi iz resničnosti objektivnega sveta
  13.      evbiótika  -e ž (ọ́) med. nauk o zdravem načinu življenja
  14.      evdajmoníja  -e ž () filoz. občutek največje sreče, blaženost
  15.      evdajmonízem  -zma m () filoz. etični nauk, po katerem je evdajmonija najvišji cilj
  16.      eventuálen  -lna -o prid. () po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov; morebiten, možen: kriti eventualne izgube; eventualne pritožbe pošljite na ta naslov ◊ jur. eventualni naklep naklep, pri katerem storilec ne želi posledice kaznivega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli eventuálno prisl.: posodil bi ti lahko sto dinarjev, eventualno tudi dvesto
  17.      eventuálnost  -i ž () knjiž. kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo; morebitnost, možnost: biti pripravljen na razne eventualnosti
  18.      évergrin  tudi évergreen -a [-grin] m (ẹ̑) žarg. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka: peti evergrine; plošča z evergrini
  19.      evfemístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evfemizem: evfemističen izraz evfemístično prisl.: evfemistično se izraziti
  20.      evfemízem  -zma m () lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu
  21.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
  22.      evfoníja  -e ž () knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo
  23.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa
  24.      evfóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na evforijo: evforičen bolnik / evforično razpoloženje / njegova utrujenost je bila podobna evforični hudomušnosti
  25.      evforíja  -e ž () med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA