Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (1.051-1.075)
- entuziást -a m (ȃ) kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov ♪
- entuziástičen -čna -o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero ♪
- entuziástka -e ž (ȃ) ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej ♪
- entuziázem -zma m (ā) velika navdušenost, zavzetost za kaj: kadar je govoril o glasbi, so vsi občudovali njegov entuziazem; v svojem poklicu je delal z entuziazmom; ustvarjalni, verski entuziazem; entuziazem filmskih amaterjev ♪
- enunciácija -e ž (á) knjiž. javna objava, razglas: politična enunciacija; enunciacija znanega politika; programatična enunciacija stranke ♪
- enuréza -e ž (ẹ̑) med. nehotno, bolezensko izpraznjevanje mehurja v spanju: imeti enurezo ♪
- eocén -a m (ẹ̑) geol. srednja doba starejšega terciarja ♪
- eocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eocen: eocenski fliš; eocenske usedline / eocenski kopitarji ♪
- éo ípso prisl. (ẹ̑-ȋ) knjiž. samo po sebi: vse, kar je starega, ni eo ipso zanič ♪
- eolít -a m (ȋ) arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju ♪
- Éolov -a -o prid. (ẹ̑) muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
- eólski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veter: eolska erozija / eolska usedlina ♪
- eólski 2 -a -o prid. (ọ̑) muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor ♪
- eón -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni ♪
- eozín -a m (ȋ) kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev ♪
- eozinofílen -lna -o prid. (ȋ) kem. ki se obarva z eozinom: eozinofilni levkociti ♪
- eozóik -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij ♪
- ép -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep ♪
- epákta -e ž (ȃ) astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč ♪
- eparhíja -e ž (ȋ) v vzhodni cerkvi škofija ♪
- eparhíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eparhijo: eparhijska oblast; eparhijska sinoda / eparhijska cerkev ♪
- epentétičen -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l ♪
- epicénter tudi epicênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa: epicenter potresa je bil blizu Litije; pren. epicenter revolucionarnih vrenj ♪
- epicíkel -kla m (í) astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje ♪
- epicikloída -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151