Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (101-125)



  1.      egocéntričnost  tudi egocêntričnost -i ž (ẹ́; é) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz
  2.      egocéntrik  tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik
  3.      egocentrízem  -zma m () težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok egocentričnost
  4.      egoíst  -a m () egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist
  5.      egoístičen  -čna -o prid. (í) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev egoístično prisl.: egoistično vzgojeni otroci
  6.      egoístka  -e ž () egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka
  7.      egoízem  -zma m () miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem ♦ soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih
  8.      egotízem  -zma m () knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije
  9.      egrenírati  -am nedov. in dov. () tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena: egrenirati bombaž
  10.      èh  medm. () 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir
  11.      éha  medm. (ẹ̑) klic vprežni živini stoj: ustavil je: eha(aa)!
  12.      ehé  in ehè medm. (ẹ̑; ) izraža zadovoljnost, posmeh: ehe, pa sem jih le ugnal
  13.      ehéj  in ehèj medm. (ẹ̑; ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos
  14.      ehinokók  -a m (ọ̑) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih
  15.      eho...  prvi del zloženk nanašajoč se na zvok, odmev: ehograf, eholot
  16.      eholót  -a m (ọ̑) navt. elektronska priprava za merjenje globine vode z ultrazvokom, ultrazvočni globinomer
  17.      eidétičen  tudi ejdétičen -čna -o [ej-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na eidetiko: eidetična predstava, sposobnost / eidetični otroci
  18.      eidétik  tudi ejdétik -a [ej-] m (ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik
  19.      eidétika  tudi ejdétika -e [ej-] ž (ẹ́) psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari: važnost eidetike za umetnost ♦ filoz. nauk o bistvu stvari
  20.      eidétski  tudi ejdétski -a -o [ej-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eidetiko: eidetski pojav; eidetska nazornost / eidetski otroci
  21.      einsteinij  -a [ájnštaj-] m () kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Ei
  22.      éj  in èj medm. (ẹ̑; ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš vzdihoval
  23.      éja  medm. (ẹ̑) izraža začudenje: eja, ne morem verjeti
  24.      ejakulácija  -e ž (á) biol. izbrizg semena pri najvišji spolni nadraženosti
  25.      ejdetik  ipd. gl. eidetik ipd.

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA