Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dvornik (2)
- dvórnik -a m (ọ̑) star. dvorjan: kralj ga je postavil za svojega dvornika ♪
- pridvórnik -a m (ọ̑) zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki ♪