Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dvor (39-63) 
- dvórôčka -e ž (ọ̑-ȏ) arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema ♪
- dvóróg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dva roga: dvoroga žival / dvorogo nakovalo ♪
- dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
- dvórogljàt -áta -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-ā) ki ima dva roglja: dvorogljate vilice / dvorogljato pokrivalo ♪
- dvórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dve roki: človek kot dvoroko bitje ♪
- dvorovína -e ž (í) jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista ♪
- dvóróžnik -a m (ọ̑-ọ̑) redko dvorogeljnik: klobuk dvorožnik je imel potisnjen čisto na ušesa ♪
- dvórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica ♪
- kínodvorána in kíno dvorána ž (ȋ-ȃ) dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča ♪
- kolodvór tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑) osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja: dobiva se pred kolodvorom; zgradili so nov kolodvor / biti v službi na kolodvoru // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: tujec je iskal kolodvor; v mestu je več kolodvorov / potniški, tovorni kolodvor ◊ etn. majka prišla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
- kolodvórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolodvor: kolodvorska čakalnica, restavracija; kolodvorska ura ♪
- marijadvórski -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve ♪
- podvóriti -im dov. (ọ̄) 1. krajši čas dvoriti: večkrat ji je podvoril 2. nar. prekmursko postreči: podvoriti gostu ♪
- prèddvòr -ôra m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. preddverje: hiša s tlakovanim preddvorom / peljali so ga skozi preddvore ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin ♪
- preddvórje -a s (ọ̑) knjiž. preddverje: preddvorje stolne cerkve; poslopje s preddvorjem / odvedli so ga v preddvorje škofijske palače ● knjiž. vrata so se odpirala v preddvorje s stebriščem v atrij ♪
- pridvòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. preddverje: hiša s pridvorom ♪
- pridvóren -rna -o prid. (ọ̑) zastar. dvoren: pridvorni služabniki ♦ zgod. pridvorno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem skrbi za obdelovanje zemlje fevdalec sam, navadno z nesvobodnimi podložniki ♪
- pridvórnik -a m (ọ̑) zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki ♪
- udvorljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. dvorljiv: udvorljiv moški / udvorljiv pozdrav, priklon udvorljívo prisl.: udvorljivo ji je nazdravil; udvorljivo pomagati ♪
- udvorljívec -vca m (ȋ) knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev ♪
- udvorljívost -i ž (í) knjiž. dvorljivost: slovel je po udvorljivosti / narejena služabniška udvorljivost vljudnost, prijaznost ♪
- abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský ♪
- akústičen -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši ♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši ♪
- akústičnost -i ž (ú) lastnost, značilnost akustičnega: akustičnost dvorane ♪
- akústika -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko ♪
1 14 39 64 89 114 139 164 189 214 
