Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dvor (26-50)
- dvorjánica -e ž (ȃ) dvorjanka: kraljica v spremstvu dvorjanic ♪
- dvorjánik -a m (ȃ) dvorjan: visok dvorjanik ♪
- dvorjániti -im nedov. (á ȃ) zastar. dvoriti: kdo je ta dama, ki ji tako vneto dvorjani ♪
- dvorjánka -e ž (ȃ) nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine: lepe in imenitne dvorjanke ♪
- dvorjánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dvorjane: bili so stara dvorjanska rodbina ♪
- dvorjánstvo -a s (ȃ) 1. dvorjani: dvorjanstvo je imelo na vladarja velik vpliv 2. miselnost, lastnosti dvorjanov: svojega dvorjanstva ni mogel skriti ♪
- dvórjenje -a s (ọ̄) glagolnik od dvoriti: zavrača njegovo dvorjenje ♪
- dvorljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat ♪
- dvorljívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev ♪
- dvorljívost -i ž (í) lastnost dvorljivega človeka: med ženskim svetom je priljubljen zaradi svoje dvorljivosti / o kaki dvorljivosti pri njem ni bilo sledu ♪
- dvórnica -e ž (ọ̑) star. dvorjanka: prva dvornica ♪
- dvórnik -a m (ọ̑) star. dvorjan: kralj ga je postavil za svojega dvornika ♪
- dvórôčen in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka ♦ muz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč ♪
- dvórôčka -e ž (ọ̑-ȏ) arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema ♪
- dvóróg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dva roga: dvoroga žival / dvorogo nakovalo ♪
- dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
- dvórogljàt -áta -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-ā) ki ima dva roglja: dvorogljate vilice / dvorogljato pokrivalo ♪
- dvórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dve roki: človek kot dvoroko bitje ♪
- dvorovína -e ž (í) jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista ♪
- dvóróžnik -a m (ọ̑-ọ̑) redko dvorogeljnik: klobuk dvorožnik je imel potisnjen čisto na ušesa ♪
- dvórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica ♪
- kínodvorána in kíno dvorána ž (ȋ-ȃ) dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča ♪
- kolodvór tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑) osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja: dobiva se pred kolodvorom; zgradili so nov kolodvor / biti v službi na kolodvoru // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: tujec je iskal kolodvor; v mestu je več kolodvorov / potniški, tovorni kolodvor ◊ etn. majka prišla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
- kolodvórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolodvor: kolodvorska čakalnica, restavracija; kolodvorska ura ♪
- marijadvórski -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226