Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dvomljivec (5)

1.      dvomljívec  -vca m (ȋ) kdor dvomi: dvomljivci so umolknili pred argumenti; prepričal je še zadnje dvomljivce / verski dvomljivec / v globini duše je bil dvomljivec ♪
2.      agnóstik  -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik ♪
3.      dvomílec  -lca [u̯c] m (ȋ) knjiž. dvomljivec: uspehi so prepričali celo največje dvomilce / bil je večni dvomilec in omahljivec ♪
4.      omahljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec ♪
5.      sképtik  -a m (ẹ́) skeptičen človek, dvomljivec: skeptik tudi dokazom ne verjame / glede tega sem velik skeptik ♪