Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dve (391-415)

dvómóštvo -a s (ọ̑-ọ̑) zakon žene z dvema možema hkrati: bila je kaznovana zaradi dvomoštva ♪
dvónadstrópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima dve nadstropji: dvonadstropna hiša / dvonadstropni parnik, tovornjak ♪
dvóníten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh niti: dvonitna preja / dvonitni šiv ♦ elektr. dvonitna žarnica žarnica z dvema žarilnima nitkama // teh. ki je na dveh nitih: dvonitno obešenje aparata ♪
dvónóg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dve nogi: dvonoga žival / dvonoga miza ♪
dvónóžec -žca m (ọ̑-ọ̑) žival, ki ima dve nogi: dvonožci in četveronožci // slabš. človek: s takimi puhlimi dvonožci, kot ste vi, ne maram imeti opravka ♪
dvónóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) 1. ki ima dve nogi: dvonožne živali 2. v zvezi dvonožna hoja hoja po dveh nogah ♪
dvóobrázen -zna -o prid. (ọ̑-ā) knjiž. ki ima dve ali več podob, oblik: prikazal je nevarnost tiste dvoobrazne, zdaj uničujoče, zdaj ustvarjajoče strasti / dvoobrazno ravnanje dvolično ♪
dvóósen -sna -o prid. (ọ̑-ọ̑) teh. ki ima štiri kolesa na dveh oseh: dvoosni vagon / dvoosni traktor ♦ min. optično dvoosna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak ♪
dvóosmínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) muz. ki obsega dve osminki: dvoosminski takt ♪
dvópasóven -vna -o prid. (ọ̑-ọ̄) urb., v zvezi dvopasovna cesta cesta z dvema voznima pasovoma v isto smer ♪
dvóplásten -tna -o prid. (ọ̑-ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga ♦ papir. dvoplastni valoviti karton ♪
dvóplôščen -čna -o prid. (ọ̑-ō) ki ima dve plošči: dvoploščni električni kuhalnik ♪
dvópolovínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) muz. ki obsega dve polovinki: dvopolovinski takt ♪
dvópósteljen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima dve postelji, ležišči: dvoposteljna soba ♪
dvópotézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: dvopotezen problem; spregledal je dvopotezno kombinacijo za osvojitev dame ♪
dvópotéznik -a m (ọ̑-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ♪
dvórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dva kraka, roglja: dvoramni svečnik ♦ arhit. dvoramne stopnice stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti ♪
dvórazréden -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. šol., v zvezi dvorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh razredov, letnikov: uči v dvorazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima dva razreda, oddelka: dvorazredna ljudska šola / dvorazredna trgovska šola dvoletna ♪
dvórazséžen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki ima dve razsežnosti: ploskev je dvorazsežna tvorba ♪
dvóréčje -a s (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ozemlje, po katerem tečeta vzporedno dve reki: dvorečje Evfrata in Tigrisa ♪
dvóréden -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na dve redi, vrsti: dvorana z dvorednimi ložami / dvoredni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah ♦ agr. dvoredni ječmen dvorednik ♪
dvórédnik -a m (ọ̑-ẹ̑) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah ♪
dvórôčen in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka ♦ muz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč ♪
dvórôčka -e ž (ọ̑-ȏ) arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema ♪
dvórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dve roki: človek kot dvoroko bitje ♪

266 291 316 341 366 391 416 441 466 491

Strežnik ZRC SAZU

Pripombe

Iskalnik: NEVA