Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dudar (6)
- dúdar -ja m (ȗ) kdor igra na dude: dudarji so hodili od vasi do vasi in neutrudno igrali; otroci so se gnetli okrog starega dudarja ♪
- dudáč -a m (á) dudar: dudači so veselo piskali ♪
- dudák in dúdak -a m (á; ȗ) redko dudar: ob peči je sedel dudak in piskal na dude ♪
- dudáš -a m (á) dudar: dudaši so godli stare pesmi ♪
- dúdlar -ja m (ȗ) 1. dudar: mladina se je zbirala okrog dudlarja 2. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: med učenci je bilo prav malo dudlarjev ♪
- méhar -ja m (ẹ̑) star. dudar: piskanje meharjev ♪