Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dušnica (3)

1.      dušníca  in dúšnica -e ž (í; ȗ) nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami ♪
2.      vzdúšnica  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica ♪
3.      zadúšnica  -e ž (ȗ) rel. maša za umrle: zadušnica za ponesrečenci / maša zadušnica ♪