Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

drob (1384)



  1.      drób 1 -a m, mest. ed. tudi drôbu (ọ̑) 1. ekspr. trebuh: bolečine v drobu 2. star. drobovje: ves drob ima bolan / zaloge premoga v zemeljskem drobu
  2.      drób 2 -a m (ọ̑) delci zdrobljene snovi, zlasti sena: greti vrat z vročim senenim drobom; šotni drob
  3.      dróba  in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin
  4.      drôbcen  -a -o [cǝn] prid. () ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi; drobcen ptiček; zapisan z drobcenimi črkami; podala mu je drobceno roko; bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatna drôbceno prisl.: drobceno je pršelo
  5.      drôbcenost  -i [cǝn] ž () ekspr. lastnost drobcenega: drobcenost prstkov
  6.      drôbcken  -a -o [kǝn] prid. () ekspr. zelo droben: drobcken fantek; v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava
  7.      dróbček  -čka m (ọ̄) manjšalnica od drobec: drobčki razbite posode / privoščila mu ni niti drobčka sreče prav nič
  8.      drôbčkan  -a -o prid. () ekspr. zelo droben: drobčkan otročiček; drobčkana stvarca; s strahom je opazila prve drobčkane gubice / ob njem je bila vsa drobčkana
  9.      dróbec  -bca m (ọ̄) 1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce // malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pismeno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva; to je le drobec resnice; niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde
  10.      drôben  tudi drobán drôbna -o tudiprid., drobnéjši (ó ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti, ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta 3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot, ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo ● droben denar drob; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se teplisoc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; tisk. drobni tisk tisk v briljantu, diamantu, perlu ali nonpareju; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene drôbno in drobprisl.: drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago drôbni -a -o sam.: tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
  11.      drobén  -a -o prid. (ẹ̑) nar. ki je iz drobovine: drobene klobase
  12.      drobencáti  -ám [bǝn in ben] nedov.) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: ves nejevoljen je drobencal okrog hiše; otrok drobenca za materjo
  13.      drobencljáti  -ám [bǝn in ben] nedov.) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: pred njim je drobencljala drobna starka; urno je drobencljala ob možu
  14.      drobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. (ẹ́ í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gledali so jo, kako je drobentela preko ceste
  15.      drobentíti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. ( í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti: vsa zasopla je drobentila za sinom; pren. kazalček na uri je enakomerno drobentil
  16.      drób  -a m (ọ̑) nar. majhni otroci; drobiž: vzela [je] najmanjšega na roke, ga poljubila na mrzla usta in dejala s smehljajem proti drugim, ki so stali v vrsti pred njo: »No, drobež, ali ste le prišli.« (Prežihov)
  17.      drobílec  -lca [c in lc] m () 1. drobilni stroj: drobilec cel dan melje kamenje; dobili so nove drobilce in viličarje / drobilec za orehe drobilka 2. delavec, ki drobi: drobilec premoga
  18.      drobílen  -lna -o prid. () ki se rabi za drobljenje: drobilni stroj; drobilne naprave / drobilna sila sila, ki drobi, rušistrojn. drobilne čeljusti plošči v drobilnem stroju, ki drobita material
  19.      drobílj  -a m () nar. primorsko drobir: pomesti drobilj okrog čoka
  20.      drobílka  -e ž () gospodinjska priprava za mletje, drobljenje: zmleti orehe v drobilki; mesoreznice, drobilke in mlinčki
  21.      drobílnica  -e ž () delavnica z drobilnimi stroji in napravami: zgradili so novo drobilnico za les
  22.      drobílnik  -a m () drobilni stroj: kamenje pada v drobilnik / drobilnik za led, za žito ♦ strojn. čeljustni drobilnik z drobilnimi čeljustmi
  23.      drobína  -e ž (í) alp. drobci skal, kamenja: drobina je drsela v grapo
  24.      drobínčiti  -im nedov.) knjiž., redko drobiti, deliti: drobinčiti kmečka posestva
  25.      drobír  -ja m (í) delci, koščki zdrobljene snovi: voda je nanesla vsakovrsten drobir; manjši kosi in drobir; kupi drobirja pod ledenikom / premogov, senen, šotni drobir ♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; biol. drobir drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA