Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

drgal (9)

1.      drgál  -i [au̯] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: razbolele in otekle drgali ♪
2.      drgálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za drgnjenje: drgalna krtača, priprava ♪
3.      drgálka  -e [u̯k] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: vnetje drgalk ♪
4.      drgálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja ♪
5.      drgálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) gozd. orodje za odstranjevanje lubja ♪
6.      drgálo  -a s (á) les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu ♪
7.      zadrgálica  -e ž (ȃ) nar. 1. zanka, past: nastavljati zajcem zadrgalice 2. stiska, težava: bil je v taki zadrgalici, da ni več mislil na rešitev ♪
8.      dŕgati  -am nedov. (r̄ ȓ) zastar. drgniti: drgati z roko po čelu / celo popoldne je drgala pod; s krtačo drgati čevlje ♪
9.      podŕgati  -am dov. (r̄ ȓ) nar. vzhodno podrgniti, pometi: podrgala si je roke ♪