Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
drevak (7)
- drevák -a m (á) preprost čoln iz enega debla: peljati se z drevakom; izžiganje, dolbenje drevakov iz drevesnih debel ♪
- brúnik -a m (ȗ) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi ♪
- deblák -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje; čoln deblak ♪
- izdólbenec -nca [u̯b] m (ọ̑) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem; čoln izdolbenec ♪
- izžgáti -žgèm dov., izžgál (á ȅ) 1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči // knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo 2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir 3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano izžgán -a -o: izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan ♪
- izžíganje -a s (ȋ) glagolnik od izžigati: izžiganje rane, tkiva / izžiganje drevakov iz drevesnih debel ♪
- izžígati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje // knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi 2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake 3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane ♪