Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dres (83) 
- drés -a m (ẹ̑) oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju: drsalke so nastopile v žametastih dresih / nogometni, smučarski dres ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije; vadbeni dres ♪
- drésen -sna m (ẹ́) poljud. breskovolistna dresen, ptičja dresen: čaj iz dresna ♪
- drésen -sni ž (ẹ̑) bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum: breskovolistna dresen; ptičja dresen ♪
- dresêr -ja m (ȇ) kdor dresira: dreser je udarjal z dolgim bičem; dreser psov / ekspr. bil je pravi dreser ljudi ♪
- dresêrka -e ž (ȇ) ženska, ki dresira: dreserka levov ♪
- dresêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dreserje ali dresuro: bila je v dreserskih hlačah in škornjih / dreserske metode ♪
- dresíranje -a s (ȋ) glagolnik od dresirati: dresiranje divjih zveri / dresiranje vojakov ♪
- dresírati -am nedov. (ȋ) vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic ♪
- dresíren -rna -o prid. (ȋ) gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica ♪
- dreskáč -a m (á) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: na travnik se je spustila jata dreskačev ♪
- drésnovka -e ž (ẹ̄) nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom ♪
- dresúra -e ž (ȗ) vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov // ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov ♪
- dresúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dresuro: dresurni konji / dresurno jahanje / dresurni ton ton, s katerim daje dreser živali znamenje ♪
- adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor ♪
- adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj ♪
- adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane ♪
- adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel ♪
- adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m ♪
- adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu ♪
- adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi ♪
- bedrésce -a s (ẹ̑) šalj. bedrce: speči gosje bedresce ♪
- medrésa -e ž (ẹ̑) v muslimanskem okolju višja verska šola: pouk v medresi se je začel / sezidati medreso ♪
- nàdresníčen -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
- nàdresníčnost -i ž (ȁ-ȋ) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost ♪
- nèodréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
1 26 51 76 
