Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dre (126-150)


  1.      adréselj  -slja m (ẹ́) nar. dresen m ♪
  2.      adrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu ♪
  3.      adresírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi ♪
  4.      ávtodrezína  -e ž (ȃ-ȋ) žel. avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni avtomobil ♪
  5.      bedrénec  -nca m (ẹ̄) bot. janež ♪
  6.      bedrésce  -a s (ẹ̑) šalj. bedrce: speči gosje bedresce ♪
  7.      brezdrevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki je brez dreves: brezdrevesni alpski pas ♪
  8.      izdréti  -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ȅ) z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; redko konj se mu je izdrl iz rok iztrgal ∙ ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil izdŕt tudi zdŕt -a -o: izdrt meč; izdrt zob; prim. zdreti se ♪
  9.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati ♪
  10.      izpodrecati  ipd. gl. spodrecati ipd. ♪
  11.      izpodrépiti  -im tudi spodrépiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nagnati, spoditi koga, tako da se za njim kaj vrže: izpodrepiti psa s krepelcem / ekspr.: naj le pride, ga bom že izpodrepil; ne hodi tja, te bodo domači fantje izpodrepili / nar. gorenjsko dekle ga je izpodrepilo ● nar. gorenjsko ti me že ne boš učil, ga je izpodrepil fant zavrnil; nar. gorenjsko izpodrepiti koga pri dekletu izpodriniti ◊ vet. izpodrepiti konja z zavezanjem, zavozlanjem skrajšati mu rep ♪
  12.      izpodrézati  -réžem in spodrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodrezati korenine, steblo; padel je, kot bi mu noge izpodrezal / izpodrezati podpore pri mostu; pren., ekspr. izpodrezati korenine birokratizmu // z rezanjem skrajšati: izpodrezati kokošim peruti 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodrezati akcijo sovražniku; izpodrezati trgovino s sosednjo državo ◊ čeb. izpodrezati matičnike odstraniti jih in s tem preprečiti rojenje; izpodrezati satje z odstranitvijo dela satja povečati prostor v panju; med. izpodrezati (otroku) prirasli jezik zarezati v sluznično gubo; obrt. izpodrezati rokavni izrez z rezanjem na spodnjem delu narediti ga večjega izpodrézan in spodrézan -a -o: izpodrezana korenina; izpodrezane peruti ♪
  13.      izpodrezávati  -am in spodrezávati -am nedov. (ȃ) izpodrezovati: izpodrezavati korenine; izpodrezavati z nožem ♪
  14.      izpodrezovánje  in spodrezovánje -a s (ȃ) glagolnik od izpodrezovati: izpodrezovanje korenin ♪
  15.      izpodrezováti  -újem in spodrezováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodrezovati korenine; izpodrezovati osat; pren., ekspr. izpodrezovati korenine družine ♦ čeb. izpodrezovati satje z odstranjevanjem dela satja povečevati prostor v panju 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati pomen ali preprečevati obstoj česa: izpodrezovati možnosti za razvoj; z neobjektivnim poročanjem izpodrezovati znanstveno delo ♪
  16.      jedrén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko 1. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat: izreki v jedreni obliki izražajo izkušnje iz življenja 2. čvrst, krepek: jedrena postava ♪
  17.      medrêbrn  in medrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) ki je med rebri: medrebrni prostor / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice ♪
  18.      medréčje  -a s (ẹ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa ♪
  19.      mèdrepúbliški  -a -o prid. (ȅ-ú) ki je, poteka med republikami: organizirati medrepubliške kulturne zamenjave; medrepubliško tekmovanje / dobri medrepubliški odnosi ♪
  20.      medrésa  -e ž (ẹ̑) v muslimanskem okolju višja verska šola: pouk v medresi se je začel / sezidati medreso ♪
  21.      mezdrênje  tudi mézdrenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od mezdriti: mezdrenje luženih kož ♪
  22.      módrec  tudi módrc -a [prva oblika rǝc] m (ọ̑) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / redko antični modreci filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca ♪
  23.      modréti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati moder: grozdne jagode se mehčajo in modrijo; prsti modrijo 2. knjiž. modro se odražati, kazati: ob poti so modrele vijolice ♪
  24.      nàdreálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
  25.      nàdrealíst  -a m (ȁ-ȋ) predstavnik nadrealizma: dadaisti in nadrealisti ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA