Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

doza (26-41)

26.      obséven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na obsevanje: obsevno zdravljenje ♦ med. obsevna doza ♪
27.      odcépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odcep: odcepna postaja / odcepni vod ♦ elektr. odcepna doza; odcepno stikalo ♪
28.      prikljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora ♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred ♪
29.      púder  -dra m (ú) sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip: uporabljati puder; prekriti gube s pudrom / otroški puder; rižev puder; tekoči puder; puder za obraz; doza za puder ♦ farm. žvepleni puder ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih ♪
30.      púdrnica  -e ž (ȗ) doza za puder: pudrnica z ogledalcem ♪
31.      razdelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin ◊ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem ♪
32.      razvijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvijanje filma: razvijalna priprava / razvijalni čas trajanje razvijanja filma; razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna kopel kopel, v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma ♪
33.      razvijálnik  -a m (ȃ) 1. fot. zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna doza: dati film v razvijalnik 2. teh., v zvezi acetilenski razvijalnik naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalniku ♪
34.      smŕten  -tna -o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko smrten; smrtna doza strupa; smrtna rana; opekline so bile smrtne / povečalo se je število nesreč s smrtnim izidom; ob novih zdravilih so smrtni primeri zelo redki; vojna je zahtevala veliko smrtnih žrtev / zgodila se je smrtna nesreča; rešiti človeka iz smrtne nevarnosti; pren., ekspr. zadati kolonializmu smrtni udarec // knjiž. umrljiv: vsi smo smrtni 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: povsod je bila smrtna tišina; smrtna utrujenost; oči so se mu zabliskale v smrtnem sovraštvu ● žarg., avt. smrtni sedež sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. prišla je njegova smrtna ura umrl je; ekspr. spati smrtno spanje biti mrtev ◊ biol. smrtni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje; letalni gen; jur. smrtna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; smrtna obsodba; rel. smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; šport. smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko smŕtno prisl.: pri delu se je smrtno ponesrečil; smrtno se prestrašiti; smrtno užaliti koga; biti smrtno bled; rana je bila smrtno nevarna; smrtno resen obraz ♪
35.      terapévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terapevte ali terapijo: zahtevni terapevtski posegi; terapevtske metode / terapevtska dejavnost zdravilišča / terapevtska skupina / knjiž. rastlina s terapevtskimi lastnostmi zdravilnimi ♦ med. terapevtska doza zdravila doza zdravila, ki ni manjša od najmanjše učinkovite in ne večja od največje dovoljene doze, določena glede na starost, težo bolnika ♪
36.      tobáčnica  -e ž (ȃ) doza za tobak: vzeti ščep tobaka iz tobačnice; srebrna tobačnica; tobačnica in cigaretnica ♪
37.      tóksičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje 2. knjiž. strupen: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve ♪
38.      toleránčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na toleranco: tolerančna stopnja 2. med. ki ga organizem prenese brez (večjih) negativnih posledic: tolerančna doza zdravila, sevanja ● zastar. tolerančna hiša javna hiša ◊ teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; zgod. tolerančni patent v stari Avstriji zakon, izdan leta 1781, s katerim je protestantom, kalvincem in pravoslavnim dovoljeno zasebno opravljanje bogoslužja ♪
39.      trabánt  -a m (ā á) 1. astr. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; satelit: Jupitrovi trabanti 2. knjiž. stalen spremljevalec: prišla je dama s svojimi trabanti; zvesti trabanti // somišljenik, privrženec: tako hočejo on in njegovi trabanti; poslušni trabanti 3. publ. formalno samostojna država, vlada, politično, gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: razvite države in njihovi trabanti 4. nekdaj telesni stražar pomembne osebe: doža sta spremljala dva trabanta; kraljev sprevod s trabanti 5. tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Zwickaua: trabant in wartburg ♪
40.      vrezoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrezovanje: vrezovalna priprava ◊ elektr. vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
41.      zatòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. knjiž. manjši, precej zaprt zaliv, rokav: s čolnom so se prepeljali čez zatok; ribe so se drstile v zatoku; zamočvirjen morski zatok 2. knjiž., redko zatočišče, pribežališče: koča visoko v hribih je bila njen zatok 3. zastar. doza, škatla: zatok za cigare ♪

   1 26