Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
doumljiv (42) 
- doumljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo ♪
- doumljívost -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
- nèdoumljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik ♪
- nèdoumljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedoumljivega: nedoumljivost misli ♪
- doúmen -mna -o prid. (ú ū) zastar. doumljiv, razumljiv: to je popolnoma doumno ♪
- inteligibílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž., redko razumljiv, doumljiv: inteligibilna teorija ♦ filoz. ki se spoznava samo z razumom ♪
- ìracionálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
- ìracionalízem -zma m (ȉ-ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem ♪
- kontemplácija -e ž (á) knjiž. poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni: sposoben za kontemplacijo in introspekcijo / gre za globoko vživetje v umetniško delo, za estetsko kontemplacijo; odmika se v svet filozofske kontemplacije / kontemplacija smrti ♦ filoz. stanje, ki se doseže s poglabljanjem v nedoumljivo; rel. molitev, pri kateri se človek popolnoma zatopi v premišljevanje o Bogu in verskih resnicah ♪
- mistêrij -a m (é) 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete 2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni 3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta ♪
- misteriózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: ta vprašanja so zanj misteriozna / misteriozna izginitev; misteriozna osebnost ♪
- misterióznost -i ž (ọ̑) knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: misterioznost v pisateljevih zadnjih delih ♪
- misticízem -zma m (ȋ) 1. v različnih religijah mistika, izrazito usmerjena v čustvenost, nedejavnost, pasivnost: rešitve je iskal v misticizmu; nagnjenje k misticizmu 2. nav. slabš. doživljanje, predstavljanje sveta, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: to zavaja v misticizem; praznoverje in misticizem / ne uganjaj misticizma ♪
- místičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na mistiko: mistična zamaknjenost; mistično doživljanje / mistični spisi 2. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: mistični obredi; ekspr. popadel ga je pravi mistični strah; mistična moč slike / mistično število petdeset / mistični mrak cerkve; sobo razsvetljuje mistična svetloba ♪
- místik -a m (í) 1. v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: bil je velik mistik; srednjeveški mistiki; brati dela mistikov 2. nav. ekspr. kdor doživlja, si predstavlja svet, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: bil je mistik in fantast / v njem je precej mistika ♪
- místika -e ž (í) 1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: gojiti mistiko; krščanska, muslimanska mistika // nauk o tem: dela srednjeveške mistike 2. nav. ekspr. skrivnostnost, nedoumljivost: v romanu je veliko mistike; mistika njegovih besed / cerkev je bila polna mistike ● slabš. boj proti mistiki religiozni miselnosti ♪
- nèdoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav ♪
- nèdoúmnost -i ž (ȅ-ú) knjiž. nedoumljivost: nedoumnost misli ♪
- nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
- nèspoznáten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
- nèspoznátnost -i ž (ȅ-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed ♪
- nèspoznáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode ♪
- nèspoznávnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost ∙ ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo ♪
- nèzgrabljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neprijemljiv: zrak je nezgrabljiv / knjiž. nezgrabljiv čustveni svet / knjiž. ljudje so skrivnostni, nezgrabljivi nedoumljivi ♪
- órfičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na orfike ali orfizem: orfični misteriji, obredi / orfični nauki ∙ knjiž. orfične globine skrivnostne, nedoumljive ♪
1 26 
