Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dotikalnica (4)
- dotikálnica -e ž (ȃ) geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve ♪
- preséčnica -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: presečnica in dotikalnica ♪
- séčnica 1 -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah: sečnica in dotikalnica ♪
- tangénta -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve, dotikalnica: narisati tangento na krog; dotikališče tangente / tangenta krivulje, ploskve ♪