Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dostojanstvenik (10-34)

10.      hierárh  -a m (ȃ) 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi ♪
11.      hierarhíja  -e ž (ȋ) razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije ♪
12.      ínfula  -e ž (ȋ) rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula ♪
13.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
14.      kardinál  -a m (ȃ) 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal ◊ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae ♪
15.      kaváz  -a m (ȃ) zlasti v turškem okolju, nekdaj telesni stražar kake politične osebe, dostojanstvenika: prišel je v spremstvu kavaza // stražnik, stražar: na vsakem vogalu je stal kavaz ♪
16.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
17.      knézoškòf  -ófa tudi -ôfa m, im. mn. knézoškófi tudi knézoškôfi in knézoškófje tudi knézoškôfje (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ́, ẹ̑-ó) rel., nekdaj škof, ki je hkrati tudi cerkveni knez: knezoškofi in drugi cerkveni dostojanstveniki ♪
18.      lórd  -a m (ọ̑) v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron ♪
19.      majestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir ♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov majestétično prisl.: majestetično hoditi, stati ♪
20.      metropolít  -a m (ȋ) 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit ♪
21.      míloščinar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar ♪
22.      mítra  -e ž (ȋ) visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov: nosil je zlato mitro in škofovsko palico / škofovska mitra ♪
23.      množína  -e ž (í) 1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane / mn., nav. ekspr. koruza je rasla v velikih množinah 2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa: množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino 3. zastar. množica: plesaje se vrti velika množina / množina ljudi 4. lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari: slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov ∙ ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več ♪
24.      odlíčnik  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima visok družbeni položaj; dostojanstvenik: cerkveni, vojaški odličniki; člani vlade in drugi odličniki / ekspr. klanja se vsem odličnikom v mestu // plemič, gospod: nagrobniki starih odličnikov; bojarji in drugi odličniki; pren. ni bil samo plemič, ampak tudi odličnik duha ♪
25.      odličnják  -a m (á) 1. učenec z odličnim uspehom: v razredu so trije odličnjaki 2. star. kdor ima visok družbeni položaj; dostojanstvenik: člani vlade in drugi odličnjaki ♪
26.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
27.      patriárh  -a m (ȃ) 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike ♪
28.      prejásen  -sna -o prid. (á) 1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo 2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva 3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar prejásno prisl.: prejasno kazati odpor ♪
29.      prejásnost  -i ž (á) s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za plemiškega dostojanstvenika: šel je h knezu in njegovi prejasnosti vse razložil / kot nagovor vaša prejasnost ♪
30.      prelát  -a m (ȃ) rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec ♪
31.      svetóst  -i ž (ọ̑) 1. rel. lastnost, stanje človeka, ki je zaradi popolnosti vreden češčenja: s svojim življenjem si je zaslužil svetost; pojem, znamenje svetosti 2. ekspr. lastnost, značilnost človeka, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: hliniti svetost 3. s svojilnim zaimkom naslov za najvišjega cerkvenega dostojanstvenika: obletnica kronanja njegove svetosti papeža Pavla VI. / kot nagovor vaša svetost ♪
32.      vàš  váša -e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov 2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo // izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela 4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija 7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje ● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine ♪
33.      visokóst  -i ž (ọ̑) navadno s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za visoke posvetne in cerkvene dostojanstvenike: obiskala jih bo njegova cesarska visokost / kot nagovor naloga je opravljena, visokost ♪
34.      zavétništvo  -a s (ẹ̑) 1. rel. vloga, dejavnost zavetnika: sv. Štefan ima zavetništvo nad konji 2. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: biti pod zavetništvom visokega dostojanstvenika ♪

   1 10