Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dopust (224)



  1.      dopúst  -a m () dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?
  2.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev
  3.      dopústen 2 -tna -o prid. () nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom
  4.      dopustílo  -a s (í) zastar. dovoljenje: prosil bom dopustila, da bi tisti dan vino točil; obrtna dopustila
  5.      dopustítev  -tve ž () glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja
  6.      dopustíti  -ím dov., dopústil ( í) 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče dopuščèn -êna -o: star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov
  7.      dopustljív  -a -o prid. ( í) redko ki se (še) dopušča; dopusten: to ni dopustljivo
  8.      dopústnica  -e ž () 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice 2. ženska oblika od dopustnik
  9.      dopústnik  -a m () kdor ima dopust: pregledal je seznam dopustnikov / dopustniki so se vračali v vojašnico / dopustniki in izletniki; letos je bilo na Jadranu veliko dopustnikov
  10.      dopústniški  -a -o prid. () nanašajoč se na dopustnike ali dopust: svoje dopustniške dneve preživlja v gorah; dopustniška sezona / dopustniški kraji; dopustniške olajšave
  11.      dopústnost  -i ž (ú) lastnost dopustnega: dopustnost stroge literarne kritike; dopustnost pritožbe / to je še v mejah umetniške dopustnosti
  12.      dopústen  -tna -o prid. (-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva dopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik
  13.      dopustljív  -a -o prid. (- -í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva
  14.      dopústnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona
  15.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  16.      agentúra  -e ž () 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
  17.      àko  in ako vez. () raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
  18.      blagájniški  -a -o prid. () nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence ♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
  19.      bódi  -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom 1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi! 2. redko, v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti 3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti sem
  20.      bódisi  vez. (ọ̄) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo ∙ ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje // za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
  21.      bolézenski  -a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust bolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ
  22.      bolníški  -a -o [n tudi ln] prid. () nanašajoč se na bolnike: bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško; iti v bolniško na bolniški dopust
  23.      bolovánje  -a s () glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu
  24.      bolováti  -újem nedov.) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu
  25.      bóm  bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo kje drugje 2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši 3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni // nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo 4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti sem

1 26 51 76 101 126 151 176 201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA