Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dopolnjenje (1)

1.      dopólnjenje  -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od dopolniti: dopolnjenje posode / v delu je dopolnjenje življenja / knjiž. v njem je vzklila želja po osebnem dopolnjenju izpopolnitvi, izboljšanju ♪