Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dopetnik (2)

1.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik ♪
2.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ȇ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica ♪