Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dopasti (2)

1.      dopásti  -pásem dov. (á) končati pašo: dopasel je in odgnal živino domov; dopasti kravo ♪
2.      dopásti se  -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil ♪